Sanja Slovenec o protezi

Zobozdravnik o kruti resnici slovenskega zobozdravstva

Milka Krapež / Revija Zarja
1. 5. 2018, 19.50
Deli članek:

Nad razmerami v zobozdravstvu se pritožujejo tako bolniki kot zobozdravniki. Čutiti je, kot da je zobozdravstvo potisnjeno na stranski tir (samoplačništva), kot da v resnici za zdravje ni pomembno.

Profimedia
Fotografija je simbolična.

Mateja J. Potočnik
Krunoslav Pavlović

Kaj se je zgodilo, kdaj je bila storjena usodna napaka, smo se pogovarjali s Krunoslavom Pavlovićem, dr. dent. med., zobozdravnikom iz ZD Ljubljana in predsednikom odbora za zobozdravstvo pri Zdravniški zbornici Slovenije ter podpredsednikom zbornice.

V Sloveniji imamo 209 zasebnikov, h katerim naši bolniki ne morejo, ker ZZZS z njimi ne sklene pogodbe. »To pomeni, da zavarovalnica bolnikom storitve obljublja, bolniki za to plačujejo, dostopa pa nimajo. Imam občutek, da tisti, ki so iznajdljivi, storitve dobijo; tisti, ki se ne znajdejo, jih pa ne dobijo ali jih dobijo manj. Problem je število programov, to je, koliko je vstopnih točk za naše državljane, kjer se terapija opravlja. Ne glede na to, kdo jo opravlja. Nekateri zobozdravniki imajo malo več programov, drugi malo manj. Osnovno zdravstveno zavarovanje zagotavlja vse pravice, konservativne in protetične, to pa je preširoko. Pomembno je, da so protetične storitve plačane (plača jih ZZZS) le do deset odstotkov cene, kar pomeni, da za eno popolno protezo ZZZS plača do 35 evrov. Celotna proteza stane okrog 300 evrov. Po navadi bolnik potrebuje dve (zgornjo in spodnjo), kar stane okrog 600 evrov. Preostanek, to je 90 odstotkov cene, tako plačajo zavarovalnice, kjer so bolniki dopolnilno zavarovani. Tisti, ki dopolnilnega zavarovanja nimajo, si niti prve zobozdravstvene pomoči ne morejo privoščiti, kaj šele proteze. Če ima nekdo le obvezno zavarovanje, mora doplačati vse. Ti zneski so načeloma majhni, vendar ko je treba zob izpuliti ali zdraviti, se hitro nabere,« je povedal doktor Pavlović.

Neznosna lahkost prirejanja resnice

ZZZS v postopku priprave spreminjanja pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja razlaga, da pravice širijo. Dr. Pavlović pravi, da to ne drži! V resnici se bo količina denarja iz obveznega zdravstvenega zavarovanja zmanjšala. Gre za enak manever kot do zdaj: rekli so, vse vsadke pri določenih boleznih in zdravstvenih stanjih bomo priznali v sklopu pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja; kar je do zdaj obvezno zavarovanje krilo stoodstotno, bo odslej krilo le še deset odstotkov cene. Preostalih 90 odstotkov bo preneseno na zavarovalnice, ki ponujajo dodatno zavarovanje. Na prvi pogled bo torej ta storitev plačana v celoti. Bolnik, ki ima dodatno zavarovanje, ne bo doplačal nič. Najprej bodo to močno čutili ljudje, ki nimajo dodatnega zavarovanja, malo pozneje pa tudi tisti, ki ga imajo, saj se bodo premije povišale. »Že pred dvema mesecema smo opozorili, da bodo zaradi tega ponudniki dodatnih zavarovanj zvišali premije. Vedno več oziroma večji delež cen za storitve gre iz dodatnih zavarovanj. Če je za zavarovalnice bremen vse več, se posledično povišajo tudi premije. Odbor za zobozdravstvo je dal povpraševanje republiški strokovni komisiji za zobozdravstvo, da se bodo naredili standardi, pri čemer se pogajamo tudi z zavarovalnico. Ne želimo si, da bi se pri nas zgodilo, kot se je na Hrvaškem, kjer so cene vsadka, na primer, od 90 pa do 400 evrov. Če ZZZS vsadek plača, mora biti s standardi določeno, kakšen ta vsadek bo. Standard je tudi odgovornost, » je pojasnil dr. Pavlović.

Po zobe v tujino

Programi, ki omejujejo
 Na podlagi koncesijskega akta ZZZS razpiše program. Na voljo da neko vsoto denarja, ki je preračuna v točke (storitve se ocenjujejo s točkami, ki pomenijo časovni normativ) in te potem izvajalci opravijo. S tem izračunom je možno zelo dobro manipulirati, saj postavijo pravila, kaj lahko zobozdravniki nekomu naredijo in česa ne morejo, prav tako se omejuje število storitev, ki se jih lahko opravi naenkrat. Zobozdravniki pa morajo pisati zobnoprotetične predloge; bolnik mora imeti točno določen položaj zob, število zob ali mest, kjer zob ni več, da mu nekaj pripada. Pravila torej zelo omejujejo, po drugi strani pa ZZZS pravi, da bolniki lahko dobijo vse. Na koncu so vrata odprta samo določenim. S tem pada dostopnost.

Že kar nekaj let si Slovenci hodijo popravljat zobe v tujino, predvsem na Hrvaško, v Bosno in Hercegovino ter Srbijo. Razlogi za to so različni, prevladujejo pa čakalne vrste (tam jih ni, na vrsti so, ko pridejo na vnaprej dogovorjen obisk) in seveda cene. Tudi dr. Pavlović meni, da naši ljudje hodijo k tujim zobozdravnikom predvsem zaradi cen. »Ugotovil sem, da tudi pri nas ponujajo enake storitve po podobnih cenah kot v tujini, a tuji kolegi pri nas tudi na veliko oglašujejo. Problem pa je, da uporabnik ne ve, kaj kupuje, in tega niti ne more vedeti, ker je to strokovno izredno široko področje. Vem, da v zasebništvu moji (slovenski) kolegi marsikatere storitve ne računajo, anestezije, priprave in podobno. Večinoma se trudijo, da bolniku ponudijo celostno oskrbo. Ceniki ne povedo končne cene celostne storitve. Vseeno – zakaj naši ljudje odhajajo v tujino? Še vedno vztrajam pri tem, da je problem, ker naše zobozdravstvo regulira ZZZS, ki drži monopol nad njim in ne dopušča razvoja na državni ravni. Vsak si želi čim več storitev opraviti na kartico zdravstvenega zavarovanja. Zato se tudi zasebniki ne morejo tako dobro razvijati. V ozadju je še dobaviteljska industrija, ki manj proda, zato so tudi cene za marsikaj višje.«

Po besedah dr. Pavlovića so neurejene razmere v našem zobozdravstvu posledica slabe politike tako ministrstva za zdravje kot ZZZS. Najprej zato, ker bolniki ne pridejo do tega, kar jim je obljubljeno, saj je nedostopno. Potem pa zato, ker našim zobozdravnikom obstoječi zdravstveni sistem ne omogoča, da bi za bolnika naredili vse, kar mu je obljubljeno. Naša zavarovalnica tako bolj skrbi za tuje zobozdravnike, saj vrne stroške za storitve pri zasebnih zobozdravnikih v tujini. Če bi tak bolnik šel k zasebniku pri nas, pa ne, kar je sprto z vsako logiko.

Zakon o pacientovih pravicah še najbolj tepe bolnike

Nov zakon o pacientovih pravicah na tem področju še najbolj tepe prav bolnike, saj ureja zobozdravstvo tako, da zahteva čakalne sezname. »To pomeni, da naj bi šel človek k zobozdravniku na enak način kot k specialistu, z vso birokracijo, naročanjem, a brez napotnice. Ministrstvo zahteva čakalni seznam za vsako posamezno storitev, česar si ne znam predstavljati. Na primer za zalivko z dvema ploskvama, zalivko s tremi, za zobno krono, da bo zmeda še večja. V pravilniku pa piše, da je najdaljša dopustna čakalna doba za protetiko pol leta. To pomeni, da lahko v sistemu poiščete kateregakoli zobozdravnika, ki ima za protetiko krajšo čakalno dobo. Izbrati ga morate, ker velja statut izbire osebnega zobozdravnika, da pridete na vrsto. To traja do šest mesecev, do pregleda spet do šest mesecev, kar avtomatično pomeni, da na storitev čakate eno leto. Glede na zakon imate zaradi predolgega čakanja pravico iti v tujino, si tam zobe popraviti, potem pa od ZZZS zahtevati, da vam stroške vrne. To se bo začelo dogajati,« je razložil dr. Pavlović.

Ignoriranje zobozdravnikov

Človek bi pričakoval, da ko pripravljajo nove ureditve zobozdravstva, najprej pokličejo zobozdravnike, da bi iz prve roke izvedeli, kakšne rešitve so potrebne. Dr. Pavlović pravi, da se to ne dogaja. »Na ministrstvo za zdravje smo poslali mnogo predlogov za zakon o pacientovih pravicah, za pravilnik o vodenju čakalnih seznamov, a se ni zgodilo nič. Opozarjali smo, kaj se bo zgodilo, zdaj pa se pogovarjamo z njimi, ko prihaja do posledic njihovih odločitev.«

Večina ljudi je še vedno prepričana, da če prideš k zobozdravniku, ker te boli zob, te mora nujno takoj sprejeti. Toda, kakor je povedal dr. Pavlović, doslej v pravilih obveznega zdravstvenega zavarovanja ni bilo natančno določeno, katero stanje v zobozdravstvu je nujno. Zato so zdaj predlagali opredelitve nujne in neodložljive zobozdravstvene storitve.

Kaj bolnik ve o zobozdravstvenih storitvah?

Koliko stane zalivka, koliko krona, čiščenje zobnega kamna in vsadek? »Zdaj pišemo standarde za storitve. Veste, koliko jih je? Okrog 450. Zato je pametno, da bolnik, če se že odloča predvsem zaradi cene, dobi celosten načrt zdravljenja, s specifikacijo in cenami. Kaj pa kakovost? Ljudje mislijo, da dobro dela zobozdravnik, ki ima najsodobneje opremljeno ordinacijo, nove stroje, estetsko in visoko tehnološko urejeno čakalnico. Saj je tudi to pomembno, toda zalivko lahko naredite v 15 ali pa v 50 minutah. Vsadek lahko vstavite v rano, kjer je bil zob izpuljen, pa ni nobenega tveganja, ali pa načrtujete, kje bo najprimernejše mesto, uporabljate vse diagnostične metode, ki bolje predvidijo izid ... Tu se pa ambulante med seboj razlikujejo. Koliko časa zobozdravnik porabi, da neko stvar naredi in ima primeren pretok bolnikov. Pri nekaterih so cene višje, ker se dlje ukvarjajo z bolnikom. Ne trdim, da so eni boljši kot drugi. Toda zasebniki imajo več možnosti, da vlagajo v svoje izobraževanje, širjenje izkušenj. Udeležba na kakovostni konferenci stane najmanj 3000 evrov,« je povedal dr. Pavlović in dodal: »Treba je torej jasno povedati: do tega in tega imate pravico. Tako bodo ljudje vedeli, kaj jim dejansko pripada. Za vse drugo pa se plača. Vsakič, ko to predlagamo, dobimo odgovor, da je to politična stvar, da se oni (ZZZS) ne morejo odločati. Ker je torej tudi za zobno zdravje prebivalcev odgovorna politika, so tisti, ki imajo pravico zahtevati spremembe, predvsem državljani.« 

Več zanimivih vsebin si preberite v novi izdaji revije Zarja.