Zdravje

Si lahko že oddahnemo?

Marija Šelek
4. 1. 2015, 12.41
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.56
Deli članek:

Do zdaj je bilo hospitaliziranih 28 bolnikov, eden je umrl. Pri nas prevladuje virus H3N2, proti kateremu cepivo manj učinkuje. Pred dobrim tednom so se v Infekcijski kliniki UKC Ljubljana spopadali kar z 18 hospitaliziranimi bolniki z gripo, zdaj se je stanje očitno malce umirilo, saj je število hospitaliziranih padlo na osem.

V zadnjem mesecu preteklega leta je bilo v urgentni ambulanti Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana pregledanih več kot 200 ljudi s sumom na gripo, od tega so hospitalizirali 28 bolnikov z dokazano gripo, eden je umrl. Večina do zdaj hospitaliziranih bolnikov je odraslih, pri otrocih so med okužbami dihal še vedno v ospredju okužbe z respiratornim sincicijskim virusom.

Gripa se po navadi najprej pojavi prav med otroki – na primer v vrtcih ali šolah, ki so zbirališča vseh bolezni na določenem območju. »Otroci so zaradi kratkosti svojega imunskega spomina najmanj odporni, zato poberejo vse povzročitelje v svojem družinskem okolju, jih prinesejo v vrtec, kjer si jih s sovrstniki intenzivno menjajo, saj je nemogoče preprečiti prenose prek sline – isto igračko prime sto in sto rok v enem samem dnevu. Malčki so torej, čeprav jih imamo neskončno radi, epidemiološko največji bioteroristi, sploh pa je bivanje z vrtičkarji zelo ogrožujoče za stare ljudi in kronične bolnike,« je povedal  prof. dr. Alojz Ihan z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani.

Predvsem nas je v lanskem letu presenetil predčasen izbruh gripe pri zdravstvenem osebju v infekcijski kliniki, vendar naš sogovornik dvomi, ali je ta izbruh sploh del splošne gripe v Sloveniji ali je šlo za neki naključni vnos, morda iz tujine. »Za izoliran izbruh govori tudi dejstvo, da je šlo za tip H1N1, ki je trenutno na severni polobli v manjšini, zato je mogoče, da nas bo zares 'naša' gripa šele obiskala – podobno kot nas obišče vsako leto,« je o izbruhu gripe pojasnil Ihan.

Virus gripe potuje z južne poloble proti severni in cepivo proizvedejo na podlagi virusa, ki pred tem razsaja v Avstraliji. Letošnje cepivo je očitno manj učinkovito, zato se zastavlja vprašanje, kaj je šlo narobe. »Proizvodnja cepiva zahteva od štiri do šest mesecev, odvisno od načrtovanih količin in kapacitet posameznega proizvajalca. O sestavi cepiva se vsako leto dogovorijo konec februarja na sestanku Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) v Ženevi, upoštevajo pa zlasti podatke in analize gripe iz ZDA, Avstralije, Velike Britanije, Japonske in Kitajske. Avstralska gripa se takrat ravno začenja, njihovo cepivo je navadno iz prejšnjega leta, zato je Avstralija dober test, če se je glede gripe kaj bistvenega spremenilo in bi bilo nujno kaj v zvezi s cepivom spremeniti. Letos je bila v Avstraliji precej normalna gripa, tudi sestava cepiva (H1N1, H3N2 in B) je primerno učinkovala. Res pa je v Avstraliji prevladoval virus H1N1 in šele septembra je začel prevladovati virus H3N2, medtem ko V ZDA in EU močno prevladuje tip H3N2,« je pojasnil Ihan. 

Proti tipu H3N2 cepivo že sicer najmanj učinkuje, kar je že dolgo znano. Vendar se je po Ihanovih besedah letos ta problematični virus gripe še nekoliko spremenil in je cepivo zanj prav zaradi tega še manj učinkovito. »Težko je reči, kdaj se je sprememba zgodila, vsekakor Avstralci manjše učinkovitosti cepiva niso opazili, morda zato, ker te spremembe virusa pri njih še ni bilo, ali pa zato, ker pri njih to ni bil glavni virus, ki je povzročal gripo,« je zaključil Ihan.