Spletna varnost

Ne dovolite, da domače tehnikalije postanejo »zombiji«

mk
18. 3. 2017, 21.07
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 10.02
Deli članek:

Trojanski konji kradejo gesla, izsiljevalski programi zaklenejo podatke, so le delček iz nabora škodljivih kod, zaradi katerih je zaščita naprav nujna.

Največji varnostni problem so ljudje sami, ki brez razmisleka klikajo na vsak »da«, ki se jim pojavi na zaslonu!

Tri stvari so pomembne pri »antivirusnih« programih za računalnike: čim boljša zaznava škodljivih kod, malo ali nič napačnih alarmov ter poraba sistemskih virov.

Če spletni kriminalci napadejo spletno storitev in je ta zaradi tega nekaj časa nedosegljiva, je to za uporabnika v najslabšem primeru zoprno. Na žalost pa so vse pogostejši tudi napadi, katerih posledice niso nedolžne.

Pametni telefon uporabljamo celo pogosteje kot računalnik, tudi za varnostno kritične storitve, kot je mobilno bančništvo, zato moramo tudi nanj namestiti zaščitni program.

V kibersvetu ni dejavno le kriminalno podzemlje, s sebi lastnimi cilji, tam potekajo tudi bitke med »hekerskimi« vojaškimi enotami nasproti si stoječih držav. Omrežje zasužnjenih naprav, priključenih v internet, imenujemo botnet in prek njega napadalci sprožijo napad tipa zavrnitve storitve (DDOS) na informacijski sistem izbrane tarče. Po domače povedano, ta dobi veliko zahtev po »povezavi«, toliko, da jih ne more izpolniti v realnem času. Spletna stran oziroma storitev je nedosegljiva, v internet priključeni informacijski sistem podjetja pa se lahko zaplete v neskončno zanko ugašanja in ponovnega zagona.

Odločite se za dvostopenjsko avtorizacijo z dodatnim enkratnim geslom PIN, uporabljajte močna gesla, nikdar istega za več storitev, pa tudi periodično jih spreminjajte.

Zmrzovali v neogretih stanovanjih

Konec oktobra lani so nepridipravi prek botneta Mirai napadli sistem podjetja za daljinsko ogrevanje v manjšem finskem mestu. Milijone zasužnjenih naprav se je hotelo povezati nanj, in čeprav napad ni trajal dolgo, je bilo ogrevanje v dveh stanovanjskih četrtih prekinjeno skoraj teden dni. Še dobro, da tisti čas temperature niso padle globoko pod ničlo, sicer bi lahko bile posledice za ljudi tudi tragične. Primer je zanimiv zaradi uporabe omenjenega botneta, ki dokazuje, da se skrb za varnost domačih naprav ne konča z namestitvijo zaščitne zbirke na domače računalnike in mobilne naprave.

Poleg zaščitnih programov in močni gesel se moramo znati varno obnašati. Upoštevajmo, da absolutne varnosti na internetu ni!

Napada predvsem kamere in usmerjevalnike

Škodljiva koda je namreč prilagojena napadom na sisteme z okoljem Linux, in čeprav lahko napada tudi računalnike, so ji ljubše druge naprave, na varnost katerih pozabljamo. Domači usmerjevalniki, v internet priključeni medijski predvajalniki, nadzorne kamere in druge naprave interneta stvari (IoT), pri katerih prepogosto pustimo kar tovarniško nastavljena gesla. Naprav interneta stvari pa je tudi veliko več kot »klasičnih« računalnikov, in v prihodnje jih bo še več. Do leta 2020 po nekaterih predvidevanjih okoli 50 milijard, kar pomeni, da jih bo vsak od nas imel doma od 20 do 30.