Mobilna verzija
07:18 21. september 2017

Imelo bo veliko posledice na vreme in podnebje, svarijo strokovnjaki

J.P./STA Miami
0 Posodobljeno: 10:02 / 09.8.2017

Arktika v zadnjih letih doživlja temperaturne rekorde, ki povzročajo obsežno taljenje ledu in pozno zamrzovanje, v pregledu stanja na Arktiki za leto 2016 ugotavljajo znanstveniki ameriške Nacionalne uprave za oceane in atmosfero (NOAA).

arktika, led

Na Arktiki so zabeležili rekordno taljenje ledu. Foto: Profimedia

Poročilo, pri katerem je sodelovalo 61 znanstvenikov z vsega sveta, zajema obdobje od oktobra 2015 do letošnjega septembra. Znanstveniki so v tem času zabeležili "najvišje temperature nad kopenskimi območji, odkar jih beležijo".

"Redko smo videli tako jasne, močne in izrazite signale stalnega segrevanja in posledic na okolje, ki se stopnjujejo, kot letos," je sporočil direktor raziskovalnega programa NOAA Jeremy Mathis.

Vzroki za dvig globalnih temperatur pa so od povišanja koncentracije toplogrednih plinov v ozračju do pojavov, kot je bil El Nino, ki se je sicer končal sredi leta, a je okrepil posledice segrevanja oceanov, je navedla NOAA v poročilu.

Segreva se dvakrat hitreje

Arktično območje se segreva dvakrat hitreje kot ostala območja na Zemlji, ki bodo sicer prav tako zabeležila najtoplejše leto v zgodovini. Letna temperatura nad kopenskimi območji Arktike je bila v omenjenem obdobju za 3,5 stopinje Celzija višja kot leta 1900.

Temperatura na površini morja je bila avgusta 2016 kar pet stopinj Celzija višja od povprečja v letih od 1982 do 2010. "Očitno je, da je rekordna zamuda pri zamrzovanju morja letos jeseni povezana z nenavadno toplimi temperaturami zraka in površine morja," ugotavlja poročilo in dodaja, da je tudi led, ki nastaja, tanjši in se lažje tali.

Manj večletnega ledu

Znanstveniki so v dodatku poročila opozorili tudi, da je bilo območje pokritosti z ledom od sredine letošnjega oktobra do konca novembra najmanjše, odkar so leta 1979 začeli satelitska merjenja. Bilo je 28 odstotkov manjše od povprečja v oktobrih v letih od 1981 in 2010, še navaja poročilo.

Vse manj je tudi večletnega ledu, ki ostaja tudi preko poletja. Leta 1985 je bilo skoraj polovica - 45 odstotkov - ledu večletnega. Zdaj ga je le še 22 odstotkov, medtem ko je ostalo zgolj nov led, ki se potem poleti stopi.

Izguba ledu tudi drugod

Poročilo navaja tudi izgubo kopenskega ledu na Grenlandiji in drugod, ki se nadaljuje vse od začetka merjenj leta 2002. Taljenje ledu na Grenlandiji se je letos tudi začelo bolj zgodaj in je bilo blizu rekordnim vrednostim, ki so jih zabeležili leta 2012.

Rekordno nizka je bila tudi spomladanska pobeljenost s snegom na severnoameriški Arktiki; maja je bilo prvič od začetkov merjenj leta 1967 s snegom pokritih manj kot štiri milijone kvadratnih kilometrov.

Taljenje ledu na kopnem na Arktiki in zmanjševanje ledu na morju pa še krepi absorpcijo sončnih žarkov v morju, kar krepi tudi obširno cvetenje alg. Tundra pa zdaj "izpušča več ogljika v ozračje, kot pa ga absorbira," so še navedli v poročilu in opozorili, da bo imelo taljenje permafrosta, v katerem je ujetih veliko toplogrednih plinov, zlasti metana, "velike posledice na vreme in podnebje tako na Arktiki kot drugod po svetu".

Značke: arktika , led , taljenje

Vaš prispevek