Zanimivosti

Vas zanima, kako se bo končal svet? Znanstveniki so končno spregovorili

R.T.
17. 2. 2015, 10.25
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.56
Deli članek:

Filmarjem, piscem in medijem, ko pride do konca življenja na našem planetu, dela zlepa ne zmanjka. Sedaj so svoje pristavili še znanstveniki z oxfordske univerze z dvanajstimi verjetnimi različicami apokalipse. Snov raziskave torej ni nikakršna novost. Vendar pa je zaradi skorajda stalne prisotnosti v popularni kulturi konec sveta deležen le majhnega političnega in akademskega zanimanja, posledično pa je, kot pravijo raziskovalci, resna debata toliko težja.

Arhiv Svet24

»Bili smo presenečeni, da ni še nihče sestavil seznama dogodkov, ki bi lahko imeli globalne posledice,« je povedal Dennis Pamlin, eden od sodelujočih pri raziskavi. »Nočemo strašiti ljudi, radi bi le, da spregovorijo tisti na oblasti.« Grožnje so objavljene od najmanj pa do najbolj verjetne.

Arhiv Svet24

Padec asteroida

Če bi v naš planet trčil asteroid premera petih kilometrov, bi največ škode povzročil oblak prahu, ki bi se dvignil v atmosfero, saj bi svoje naredile podnebne spremembe. Večja telesa bi pomenila takojšnje izumrtje, do trkov pa pride na približno vsakih 20 milijonov let. Verjetnost: 0,00013 odstotka.

Spregovorili so eminentni znanstveniki z oxfordske univerze.

Izbruh superognjenika

Ognjenik, ki bi lahko izločil več kot 1.000 kubičnih kilometrov lave, bi zagotovo povzročil globalno katastrofo – prah bi izničil sončne žarke, sledila pa bi ohladitev. Verjetnost: 0,00013 odstotka.

Globalna pandemija

Ta je veliko bolj verjetna, kot pa misli večina, saj vse značilnosti izjemno uničujoče bolezni že obstajajo v naravi. Če bi torej združili ebolo, steklino, nalezljiv prehlad in HIV, bi smrtni davek lahko bil ekstremno visok. Verjetnost: 0,0001 odstotka.

Jedrska vojna

Verjetnost, da bi v naslednjem stoletju prišlo do namernega ali nenamernega jedrskega konflikta, znaša 10 odstotkov. Razsežnost posledic bi bila odvisna od tega, če bi po konfliktu prišlo do jedrske zime, ki bi vodila do množične lakote in vsesplošnega propada. Verjetnost: 0,005 odstotka.

Zaradi popularne kulture je o apokalipsi težko resno razpravljati.

Ekstremne podnebne spremembe

Oxfordski znanstveniki v svojem poročilu opozarjajo, da bi lahko podnebne spremembe bile bolj drastične, kot napovedujejo nekateri. Najrevnejše države bi tako lahko postale povsem negostoljubne. Verjetnost: 0,01 odstotka.

Sintetična biologija

Najbolj uničujoča posledica sintetične biologije za človeško civilizacijo bi lahko bil patogen, zasnovan na način, da bi škodil človeštvu ali enemu od ključnih gradnikov ekosistema. Najverjetnejši krivci? Vojaško ali komercialno biološko vojskovanje. Verjetnost: 0,01 odstotka.

Nanotehnologija

Anatomsko natančno proizvajanje bi lahko ustvarilo vrsto pametnih oziroma izredno odpornih materialov. Iz teh bi lahko nato nastalo marsikaj, vključno z orožjem za množično uničenje. Verjetnost: 0,01 odstotka.

Neznane posledice

To so vse neznanke, ki bi lahko pomenile konec sveta, pravijo znanstveniki in obenem pozivajo k nadaljnjim raziskavam. Kot so dejali, bi lahko odsotnost zunajzemeljskega življenja v galaksiji lahko pomenilo, da se inteligentno življenje uniči samo, preden se uspe razširiti. Verjetnost: 0,1 odstotka.

Umetna inteligenca

Stvaritev inteligence na ravni človeške, bi lahko pomenila možnost, da bi ta želela ustvariti svet brez ljudi. Tako bi kaj lahko sledila vojna, vendar pa raziskovalci z oxfordske univerze pravijo, da bi tovrstna inteligenca lahko odpravila nekatere od omenjenih groženj. Verjetnost: 0-10 odstotkov.

Arhiv Svet24

Spodnji scenariji apokalipse nimajo dodane verjetnosti.

Ekološki propad

V tem primeru bi znatna sprememba v ekosistemu pomenila množično izumrtje. Vrste že izumirajo hitreje kot v preteklosti, ogroženo pa je tudi človeštvo.

Propad globalnih sistemov

Oba globalna sistema, tako ekonomski kot politični, sta zaradi prepletenosti dovzetna za napake v strukturi njune mreže. Ekonomskemu propadu običajni sledi kaos, nemiri in razpad zakonodaje.

Prihodnja slaba svetovna uprava

Do katastrofe bi lahko prišlo, če se ne bodo našle rešitve za nekatere najbolj pereč probleme, denimo lakoto. Načrtno slabšanje razmer bi lahko vodilo v nastanek globalne totalitarne državne ureditve.