Zanimivosti

Na današnji dan

uk
11. 2. 2015, 16.28
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.56
Deli članek:

Stanko Bloudek se je rodil 11. februarja 1890 in se v slovensko zgodovino zapisal z velikimi črkami.

Wikipedija

Rodil se je v Idriji, imel pa je štiri sestre. Njegov oče Jaroslav je bil strojni inženir, doma iz Telč na Moravskem, zaposlen v idrijskem rudniku živega srebra, mati Minka, rojena Lapajne, pa je bila Slovenka. Leta 1894 se je vsa družina preselila na Češko. Tam je mladi Stanko opravil osnovno šolo in štiri razrede klasične gimnazije, dokler mu ni leta 1904 zaradi kapi umrl oče. Sledila je selitev nazaj v Slovenijo, kjer je najprej živel pri stricu in opravil peti razred v Kranju, nato pa zadnje tri v Ljubljani na I. državni gimnaziji. Leta 1910 mu je za rakom umrla še mati. Resno življenjsko krizo je prebrodil s svojo predanostjo študiju in delu ter si nekako v tistem času našel usmeritev, ki je zaznamovala njegovo nadaljnjo pot – letalstvo.

V Pragi je naredil leta 1910 sprva jadralno, nato pa enokrilno motorno letalo, ki ga je poimenoval Racek – Galeb. Leta 1911 je izdelal dvokrilno motorno letalo z imenom Libela. V letih 1911–1918 je bil prvi slovenski poklicni konstruktor v letalski industriji. Navdušil ga je tudi avtomobilizem. Z eno od avtomobilističnih delavnic (Jožefa Peterce) je sodeloval tudi Bloudek. Poleg tega se je v letih 1926 in 1927 udeležil dirk na prelazu Ljubelj. Leta 1933 se je pridružil delniški družbi Automontaža, v kateri je postal solastnik in glavni konstruktor.

Wikipedija

Poleg tega je Bloudek začel razvijati prvi domači osebni avtomobil, imenovan po Triglavu. Stanko Bloudek je prav tako pionir mnogih športov na Slovenskem. Leta 1909 je sodeloval pri ustanovitvi nogometnega kluba Hermes. Po prvi svetovni vojni je deloval v športnem društvu Ilirija in bil med vodilnimi možmi tega kluba vse do leta 1941. Med letoma 1925 in 1929 je bil med prvimi slovenskimi nogometaši, slovenski prvak v metu diska in večkratni prvak Jugoslavije v umetnostnem drsanju. Kot organizator in mecen, trener, svetovalec je zaslužen za začetke in razvoj atletike, tenisa, plavanja, kotalkanja, drsanja, hokeja na ledu, sabljanja, nogometa, smučanja in seveda smučarskih skokov. Umrl je v Ljubljani 26. novembra 1959.

Dogodki
600 pr. n. št. – po legendi Jimmu Tenno zasede japonski prestol
624 – islamski prerok Mohamed zapove muslimanom, naj se pri molitvah ne obračajo več proti Jeruzalemu, temveč proti Meki
1928 – začetek devetih olimpijskih iger (drugih zimskih)
1929 – Mussolinijeva vlada in Vatikan podpišeta lateransko pogodbo
1940 – Rdeča armada sproži ofenzivo proti Mannerheimovi liniji
1942 – začne se nemška pomorska operacija Cerberus
1945 – konec jaltske konference
1951 – na Mariborskem Pohorju začne obratovati prva žičnica
1971 – ZDA, Sovjetska zveza in Velika Britanija podpišejo sporazum o prepovedi polaganja jedrskega orožja na morsko dno
1975 – Margaret Thatcher postane predsednica britanske konservativne stranke
1990 – Nelson Mandela je po 27 letih izpuščen iz zapora

Rojstva
1802 – Lydia Marie Child, ameriška pisateljica, abolicionistka († 1880)
1813 – Otto Ludwig, nemški pisatelj, dramatik, kritik († 1865)
1845 – Ahmed Tevfik Paša, turški veliki vezir († 1936)
1847 – Thomas Alva Edison, ameriški znanstvenik, izumitelj, fizik, elektroinženir, matematik 
1905 – Bratko Kreft, slovenski pisatelj, dramatik († 1986)
1909 – Joseph Leo Mankiewicz, ameriški filmski režiser († 1993)
1922 – Ela Peroci, slovenska pisateljica († 2001)
1937 – Janez K. Lapajne, slovenski geofizik in seizmolog († 2012)
1969 – Jennifer Aniston, ameriška filmska igralka
1992 – Taylor Lautner, ameriški filmski igralec

Smrti
1160 – Minamoto Jositomo, japonski bojevnik (* 1123)
1234 – Ermengarda Beaumonška, škotska kraljica, soproga Vilijema I. (* 1170)
1310 – Marguerite d'Oingt, francoska mistikinja, pesnica (* 1240)
1324 – Karl von Trier, veliki mojster vitezov križnikov (* 1265)
1650 – Rene Descartes, francoski filozof, matematik, fizik, učenjak (* 1596)
1892 – James Augustus Grant, škotski častnik, raziskovalec (* 1827)
1901 – Milan Obrenović, srbski kralj (* 1854)
1952 – Matija Murko, slovenski književni zgodovinar (* 1861)
1963 – Fran Albreht, slovenski pesnik, prevajalec, publicist (* 1889)
1976 – Boris Ziherl, slovenski filozof, publicist (* 1910)
1994 – Paul Karl Feyerabend, avstrijsko-ameriški filozof znanosti (* 1924)
2012 – Whitney Houston, ameriška pevka (* 1963)