Led je Evropo in Severno Ameriko začel prekrivati ob koncu pliocena pred približno 2,6 milijoni let. Od takrat pa do danes so se leden plošče skrčile in zrastle več kot petdesetkrat – posledično so gladine morij zrastle in upadle za več kot 100 metrov.
Kaj točno pa je sprožilo ohladitev in posledični nastanek ledenikov v poznem pliocenu, ostaja uganka. Nekateri strokovnjaki menijo, da so bili na delu tektonski dogodki, denimo vznik Skalnega gorovja, ki so povzročili spremembe v vzorcih tokov tako v oceanih kot v atmosferi.
Raziskovalci pa so v okviru nedavne raziskave odkrili, da so polarne ledene odeje začele rasti pred 3,1 milijona let do 2,7 milijona let. Kar torej pomeni, da se je kopičenje ledu začelo na Antarktiki, saj dokazi iz Severne Amerike kažejo, da najzgodnejši zametki tega procesa tam segajo približno 2,7 milijona let v preteklost. Strokovnjaki domnevajo tudi, da je porast antarktičnega ledu vplival na morske tokove po vsem planetu. Več antarktičnega ledu je namreč pomenilo manj tople morske vode iz severnih predelov Atlantskega oceana, ki se je mešala s površinskimi vodami v neposredni bližini Antarktike. Toplota se naj bi zato odvajala v globine Tihega oceana, sprememba pa naj bi sprožila nastajanje ledenikov na severni poluti.
