Zanimivosti

Tudi osebe s shizofrenijo so zelo nadarjene in sposobne veliko prispevati v družbi

STA/ mv
10. 10. 2014, 17.15
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.55
Deli članek:

Tudi osebe z duševno boleznijo oz. shizofrenijo so zelo nadarjene in sposobne veliko prispevati v družbi, tudi spregovoriti in osveščati o svoji bolezni, a potrebujejo malo večje razumevanje širše družbe, je bil zaključek okrogle mize Živeti s shizofrenijo, ki jo je ob svetovnem dnevu duševnega zdravja pripravil Šent.

Predsednica sveta uporabnikov Slovenskega združenja za duševno zdravje Šent Andreja Štepec je pojasnila, da je letošnje geslo svetovnega dneva duševnega zdravja Živeti s shizofrenijo. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije se s to boleznijo srečuje 24 milijonov ljudi po celem svetu. "V Sloveniji predvidevamo, da bo vsak tretji Slovenec zbolel ali imel vsaj enkrat v življenju duševno motnjo," je dejala. Dodala je, da na ta dan želijo opozoriti, da lahko shizofrenija prizadene vsakega izmed nas. Zato je še toliko bolj pomembno ozaveščanje o shizofreniji in ostalih težavah v duševnem zdravju. Shizofrenija je ozdravljiva bolezen, uspešnost zdravljenja pa je odvisna od zgodnjega ukrepanja in primernega zdravljenja, še posebej pa je pomembna primerna oskrba v skupnosti, stiki z družino, prijatelji in širšo skupnostjo. Le tako bodo osebe, ki se soočajo s težavami, dobile primerno oskrbo in podporo, ki bo omogočila celostno okrevanje, je dejala. Kot najpogostejšo oviro, ki bistveno vpliva na pravočasno iskanje pomoči, je izpostavila strah in stereotipe. "Predvsem so to predsodki, da so ljudje s shizofrenijo nevarni, da je to neozdravljiva bolezen, da so leni, in podobno," pravi in dodaja, da se ta stigma s pomočjo medijev počasi, a vztrajno razbija. To se je izkazalo tudi na okrogli mizi, na kateri so udeleženci spregovorili o svojih izkušnjah s shizofrenijo. Izpostavili so predvsem stigmatizacijo, zaradi česar oboleli ostajajo doma in se zapirajo med štiri stene. Za te osebe je zato najpomembnejša čim prejšnja vključitev v družbo. Kot meni psihologinja Damjana Šenk, bolezen vpliva na to, da greš težko ven in o tem govoriš, zato na Šentu po njenih besedah spodbujajo vključevanje v družbo in zaposlovanje. "Najhujše je to, da se počutiš kot revček in ubog, kar ti zbije vso motivacijo," je poudarila. Psihologinja Barbara Horvat, ki v Šentu dela tudi kot prostovoljka, je opozorila na pomanjkanje podpore v družbi. Kaj pomeni živeti v družbi, je razkril Dominik Baligač, ki je že nekaj let stanovalec stanovanjske skupnosti Šent. Ko je začel študirati, so se mu začele pojavljati hude halucinacije, nato je poiskal pomoč pri Šentu. "Zdaj se v skupnosti učim samostojnosti, študiram in tudi dosti pomagam," je dejal.