Zanimivosti

Staroverski izvori praznovanja božiča

J. P.
25. 12. 2014, 12.22
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.53
Deli članek:

Za večino ljudi je božič praznik, globoko zakoreninjen v krščansko izročilo. Pa je res tako? Glede na njegovo dolgo tradicijo je mogoče reči, da je praznik, ki ga praznujemo danes, zmes različnih kultur in religij, katerega začetki segajo globoko v zgodovino staroverskih običajev.

Začetki božiča so sestavljeni iz staroverskih obredov plodnosti in ritualov, ki izvirajo iz stoletij pred Kristusom. Večina tradicionalnih dogodkov, ki jih povezujemo z božičem, sploh ni krščanska, vključno z okraševanjem božičnega drevesa, prepevanjem božičnih pesmi in obdarovanjem. Zelo verjetno je torej, da božič dejansko ne zaznamuje Kristusovega rojstva. Nova zaveza namreč v zvezi s slednjim ne navaja niti datuma niti letnice. Prvo leto našega štetja kot takega je določil Dionizij Mali (okoli 470–544), skitski menih. Za časa Rima, pred nastopom krščanstva, so Rimljani leta šteli od ustanovitve Rima (753 pr. n. št.) dalje – Ab urbe condita (AUC ali a. u. c.). Dionizij Mali po tem štetju ocenjuje, da je bil Jezus rojen leta 754 AUC. Vendar pa evangelist Luka (umrl okoli leta 84) Jezusovo rojstvo postavlja v čas Heroda, ki je umrl štiri leta pred letnico Jezusovega rojstva, kakor jo je določil Dionizij Mali. Kakorkoli torej obračamo, je le malo verjetno, da je bil Jezus rojen v našem letu 0. Sveti Irenej Lyonski (okoli 130–202) je Jezusovo spočetje glede na njegov pasijon postavil na 25. marec in rojstvo devet mesecev pozneje, 25. decembra. V Svetem pismu sicer ni govora o natančnem datumu, a po napisanem se Jezus ni rodil pozimi. Bolj verjetno je razlog za datum dejstvo, da so Rimljani na ta dan praznovali zimski solsticij.

25. december je povzet iz rimljanskih saturnalij.

Rimljani in božič

Rimske saturnalije so bile teden dni trajajoče praznovanje med 17. in 25. decembrom. V tem času so bila sodišča zaprta, po zakonu pa med praznovanjem nihče ni smel biti kaznovan, četudi nasilje, posilstvo in človeško žrtvovanje niso bili redkost. Druga zanimiva staroverska tradicija je bilo prepevanje od vrat do vrat, ki so ga uporabljali revnejši, da so v zameno dobili hrano. V navadi je bilo tudi, da so se zbirali v skupinah in peli goli na ulicah. V prvih stoletjih našega štetja so kristjani skušali posvojiti saturnalije, da bi na ta način pridobili več vernikov. Ker pa te niso vsebovale nič krščanskega, so preprosto prevzeli datum njihovega zaključka, 25. december. Da bi posvojeni datum privzdignili v enakovrednega saturnalski različici, so ga označili za Jezusovo rojstvo. Na ta način je Cerkev taktično dopustila praktično nespremenjeno praznovanje praznika.

Rimljani in kristjani

Zgodnji kristjani so se od Rimljanov naučili marsičesa. Ne glede na to, kaj nekateri danes mislijo, so Rimljani več prevzeli, povzeli in posvojili, kot pa izumili. Podobno so poskusili tudi prvi kristjani, saj so skušali pritegniti čim več ljudi, obenem pa se zavedali, da se ljudje le stežka odpovedo običajem, ki so bili v navadi več generacij. Posledično so vse te staroverske tradiciji naredili za svoje in jih vključili v krščansko dogmo. Najboljši primer za to so ravno rimljanske saturnalije, ki pa nikakor niso edini tovrstni primer.