Izvor Božička ni enoznačen. Korenine ima v mitološkem izročilu, zaradi česar je prikazan kot skoraj čarobna osebnost, ki v zahodnih kulturah na večer pred božičem v domove pridnih otrok prinaša darila. Še preden pa je postal Božiček, je bil znan kot sveti Nikolaj.
Sveti Nikolaj
Rodil se je v Patari, v današnji Turčiji med letoma 270 in 286. Veljal je za izredno darežljivega moža. Stvari so se obrnile leta 1087, ko je skupina mornarjev njegove ostanke iz Turčije prenesla na Bari v Italiji. Kmalu za tem se je kult razširil proti severu, kjer so ga prevzeli Germani in Kelti. Prvi so častili Odina, oblečenega v modro. Ta je med božičem, kot ga poznamo danes, vodil divji lov, kar pa je posvojilo krščanstvo. Odin se je tako iz bojevnika z enim očesom spremenil v bolj veseljaškega moža.
Po Evropi
V državah Beneluksa sveti Nikolaj velja za resnega starejšega moža z belo brado in belimi lasmi, oblečenega v škofovska oblačila z rdečim ogrinjalom. Slednje je posebnost te regije. K enotni podobi tega mitološkega moža je pripomogla predvsem literatura. V tem pogledu velja izpostaviti anonimno pesem Obisk svetega Nikolaja, iz katere izvira večina značilnosti, ki jih danes povezujemo z Božičkom. Osrednje ideje pesmi so bile, da Nikolaj potuje na saneh, pristaja na strehah in se z vrečo, polno igrač, spušča po dimnikih. Sani veselega trebušastega moža so vlekli jeleni, vsak s svojim imenom.
Božiček in Kokakola
Najbolj zaslužen za podobo Božička, kot ga poznamo danes, je Haddon Hubbard Sundblom, predvsem v okviru kokakoline božične oglaševalske kampanje v tridesetih letih prejšnjega stoletja. Ta je bila tako uspešna, da so bili številni prepričani, da je Božička izumila kokakola. Kar niti ni daleč od resnice: oblekla ga je v rdeče in iz njega naredila priljudnega bradatega možaka. Do konca dvajsetega stoletja so se tako sveti Nikolaj, Odin in številne druge variacije pod taktirko oglaševalske kampanje oblikovali v moža, kot ga poznamo danes.
