Bik ali medved?

Kar je predobro, se mora končati: panika in največji padec v šestih letih

T.L./STA
6. 2. 2018, 08.35
Posodobljeno: 6. 2. 2018, 08.53
Deli članek:

Medtem ko si je predsednik Trump v vsakem govoru lastil zasluge za rast borznih indeksov, je po "mini črnem ponedeljku", ko so najpomembnejši indeksi padli za več kot 4 odstotke, obmolknil. Njegova administracija zdaj trdi, da je vsem na svetu jasno, da gredo borze enkrat gor in enkrat dol.

Profimedia
Borzni indeksi v ZDA so v ponedeljek padli.

Na Wall Streetu so v ponedeljek najpomembnejši indeksi padli za več kot 4 odstotke, kar je njihov največji padec v zadnjih šestih letih. Trg si zdaj postavlja vprašanje, ali to pomeni konec devet let dolgega obdobja vladavine bika (obdobja skoraj nenehne rasti cene delnic) ali pa je prišlo do dolgo pričakovane korekcije trga pred novim trendom rasti. Morda pa gre za začetek vladavine medveda oziroma obdobja padca vrednosti delnic ... Je pa padcu na Wall Streetu sledil tudi padec na azijskih borzah. 

Ameriški analitiki mirijo

Velik ponedeljkov padec newyorških borznih indeksov je bil za ameriške analitike pričakovan. Menijo, da ni nobenega pravega razloga, da bi se nadaljeval. Največji padec indeksa Dow Jones v zgodovini po točkah je še toliko opaznejši, ker Dow Jones še nikoli doslej ni bil tako visoko, sicer pa je 4,6-odstotni padec največji od avgusta 2011, ko je bil trg pod vplivom dolžniške krize v evro coni in zmanjšane kreditne ocene ZDA.

Na ameriških borzah je včeraj lastnika zamenjalo 11,5 milijard delnic, medtem ko se je povprečno dnevno trgovanje v zadnjih dvajsetih dneh gibalo okoli 7,6 milijarde.

Po petkovi objavi izjemno dobrega poročila ministrstva za delo ZDA o zaposlovanju in stopnji brezposelnosti je med borznimi vlagatelji nenadoma zavladalo spoznanje, da so časi tako dobri, da se bodo kmalu morali končati.

Državne obveznice so se krepile že nekaj časa, nizka stopnja brezposelnosti in naraščanje plač je utrdilo prepričanje, da bo inflacija rasla, zaradi česar bo morala centralna banka Federal Reserve povišati obresti, kar pomeni, da se bo denar preselil iz investicij v varčevanje.

V nedeljo je potem sedaj že nekdanja predsednica Federal Reserve Janet Yellen za slovo izrazila mnenje, da so vrednosti delnic povišane skupaj z vrednostmi stanovanjskih nepremičnin, v ponedeljek pa so se indeksi na borzah obrnili navzdol.

V 11 najpomembnejših sektorjih indeksa S&P 500 so cene delnic padle, in to za najmanj 1,7 odstotka, največje izgube pa so zabeležene v finančnem, zdravstvenem in industrijskem sektorju.

Dow Jones je sredi dneva padel že za skoraj 1600 točk, nato pa začel spet rasti in dnevna izguba je na koncu znašala nekaj več kot 1175 točk oziroma 4,60 odstotka. Podobno sta se gibala tudi Standard &Poor's 500 ter Nasdaq Composite, ki sta izgubila 4,10 oz. 3,78 odstotka petkove vrednosti.

Primerjave s črnim ponedeljkom pretirane

Primerjave z borznimi zlomi preteklosti so po prepričanju enega od vodilnih analitikov v ZDA, ustanovitelja podjetja Renaissance Macro Research Jeffa deGraafa, ki ga navaja agencija Bloomberg, pretirane.

Na črni ponedeljek leta 1987 je na primer S&P izgubil 20 odstotkov vrednosti, vendar pa so bile okoliščine takrat drugačne. Med drugim je do padca prišlo po daljšem obdobju drsenja borznih indeksov.

Gospodarske osnove so namreč trdne. Rast gospodarstva se nadaljuje tako v ZDA, kot tudi po svetu, brezposelnost je nizka, pri 4,1 odstotka, poslovna poročila podjetij so močna in za pocenitev njihovih delnic ni pravega razloga.

Svarila pred paniko: po pretirani rasti pretiran strah pred zlomom

Analitik banke UBS Mark Haefle svari vlagatelje naj ne zapadejo v paniko, ker še ni čas za razprodajo delnic. Napovedal je, da bo po pretres minil, ko se bodo v ospredje pozornosti ponovno vrnile trdne gospodarske osnove.

Odziv tudi na azijskem trgu

Indeks MSCI Asia Pacific (brez japonskih) je padel za 3,5 odstotke, kar je največji dnevni padec v več kot letu dni in pol.

Glavni strateg za vrednostne papirje pri Goldman Sachsu David Kostin je opozoril, da so bili analitiki in vlagatelji letos najprej presenečeni nad silovito rastjo indeksov, kar so poganjale tudi konec lanskega leta sprejete davčne olajšave.

S&P 500 je v dveh letih skočil za 50 odstotkov, samo januarja letos pa za 5,6 odstotka. Tako kot je bila rast v začetku leta pretirana, je sedaj tudi strah pred borznim zlomom pretiran.

Rast borznih indeksov se je začela že marca 2009, ko se je začelo počasno okrevanje po veliki finančni in gospodarski krizi. Dow Jones je začel z vrednosti le 6500 točk, do 9. novembra 2016, dan po izvolitvi Donalda Trumpa za predsednika ZDA, pa se je povzpel na vrednost 18.613 točk. Od takrat naprej pa vse do zadnjega rekorda pretekli teden je narasel za 42 odstotkov na okrog 26.400 točk.

V petih dnevih do danes je Dow Jones izgubil vse kar je pridobil od novembra lani. S&P 500, ki je od Trumpove izvolitve narasle za 34 odstotkov, je sedaj izgubil šest odstotkov od rekordne vrednosti 26. januarja.

Profimedia
4,6-odstotni padec je največji od avgusta 2011.

Trumpovo lastenje zaslug za rast indeksov: "Če se hvališ z rastjo, boš potem odgovoren tudi za padec"

"Mi se z rastjo borznih indeksov nismo hvalili. Prvič zato, ker smo se zavedali, da borza ni ekonomija, in drugič, ker smo se zavedali, da če se hvališ z rastjo, boš potem odgovoren tudi za padec," je v ponedeljek dejal nekdanji tiskovni predstavnik Bele hiše pri Obami Jay Carney.

To je letelo na sedanjega voditelja ZDA Trumpa, ki je na grozo svojih svetovalcev od konca lanskega leta redno poudarjal rast borznih indeksov in si lastil zasluge, da je to posledica njegove politike odpravljanja regulacij in nižanja davkov. Svetovalci so bili zgroženi iz enostavnega razloga, ker so se zavedali, da bo šlo tisto kar gre gor enkrat tudi dol.

Trump se je z rastjo borze hvalil še pred tednom dni v svojem govoru o položaju v državi. Ko so borzni indeksi v ponedeljek drveli navzdol, je imel Trump govor o svojih uspehih v Cincinnatiju, vendar borze več ni omenjal. Namestnik tiskovne predstavnice Bele hiše Raj Shah je novinarjem razložil, da je vsem na svetu jasno, da gredo borze enkrat gor in enkrat dol.

Bela hiša je zvečer sporočila, da se predsednik osredotoča na dolgoročne gospodarske temelje, ki so še naprej trdni z nadaljevanjem rasti, zgodovinsko nizko stopnjo brezposelnosti in rastjo plač za delavce. Davčne olajšave in regulativne reforme pa bodo še bolj utrdile gospodarstvo ter povečale blaginjo ameriškega ljudstva.