95 tez Martina Luthra

Ob 500. obletnici se spodobi, da je dela prost dan

G.G./STA
31. 10. 2017, 16.13
Posodobljeno: 31. 10. 2017, 16.18
Deli članek:

V nemškem mestu Wittenberg je slovesno. Obeležujejo 500. obletnico objave 95 tez Martina Luthra.

Reuters
V grajski cerkvi so pripravili osrednjo slovesno mašo, ki sta se je med drugim udeležila nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier in kanclerka Angela Merkel.

Današnja slovesnost lahko priskrbi "priložnost, da razmislimo o spremembah, ki so prišle iz reformacije," je dejala nemška kanclerka Angela Merkel pred obletnico. Trenutni vodja sveta nemške protestantske cerkve Heinrich Bedford-Strohm pa je dejal, da je iz Wittenberga izšla duhovno obnova, ki je pretresla ljudi v Nemčiji, Evropi in po svetu.

Obiskovalci bodo lahko danes v Wittenbergu med drugim uživali v velikem srednjeveškem spektaklu in svetlobni instalaciji. Z današnjim dnem, ki bo za Nemce tokrat izjemoma dela prost dan, se formalno končuje jubilejno leto reformacije.

Nemški teolog Martin Luther je odločno nasprotoval tedanji praksi Rimskokatoliške cerkve, ki je ljudem v zameno za denar odpuščala grehe in na ta način zbirala denar za drago obnovo Bazilike sv. Petra v Rimu. Potem ko se je zaradi odpustkov zapletel v oster spor z vrhom nemške Cerkve, naj bi pred točno 500 leti, 31. oktobra 1517, na vrata Grajske cerkve v Wittenbergu, kjer je takrat deloval, nabil omenjenih 95 tez, a je za nekatere zgodovinarje to zgolj legenda.

Prvi celoviti prevod Svetega pisma v slovenščini

Samemu Luthru naj bi šlo pri tezah predvsem za nasprotovanje odpustkom in naj ne bi pričakoval, da bodo imele te tako daljnosežen vpliv. V njih je pozval k spoštovanju Božje besede, kakor je zapisana v Svetem pismu, ki da mora imeti vodilno vlogo pri cerkvenem oznanjanju in učenju. Za Slovence je bilo posebej pomembno, da je bila v središču protestantizma Božja beseda, zapisana v jeziku, ki je bil ljudem blizu in so ga poznali, saj sta v tistem času izšli prva knjiga v slovenščini ter prvi celovit prevod Svetega pisma.

Številni strokovnjaki sicer pravijo, da Luther omenjenih tez sploh ni nabil na cerkvena vrata v Wittenbergu - med drugim ga takrat naj sploh ne bi bilo v mestu -, ampak jih je v protestnem pismu poslal tedanjemu nadškofu Albertu iz Mainza. A skozi zgodovino se je uveljavila drugačna zgodba, majhen Wittenberg pa je obveljal za rojstni kraj reformacije.