Svetovna finančna kriza se je »uradno« začela, ko je francoska investicijska banka BNP Paribas 9. avgusta 2007 naznanila, da zapira tri investicijske sklade za ameriško hipotekarno tržišče. Banka je pojasnila, da je to storila zaradi »popolne izgube likvidnosti«. Svetovno gospodarstvo je tako zdrselo v spiralo, banke so doživele kolaps, nezaposlenost je naglo narasla, padle so nekatere vlade. Politiki, finančniki in regulatorji so celo desetletje poskušali najti načine, da bi zaustavili katastrofo. Toda po mnenju nekaterih bo neustrezno reševanje problemov prejšnje krize povzročilo novo in spet bodo najbolj trpeli običajni ljudje.
Sprožilec bo velik zasebni dolg
Keen je dejal, da je za ovinkom nova kriza, če ekonomske velesile ne bodo ubrale drugačnega pristopa v ekonomskih politikah. Kot je pojasnil, smo preveč osredotočeni na javni dolg, a poglaviten del problema tiči v zasebnem dolgu. Priznani ekonomist meni, da je treba biti pozoren na nestabilnost britanske ekonomije, ki pa naj je ne bi povzročila državna potrošnja. »To je absurdna trditev. Tak pristop k reševanju problemov je povzročil varčevanje, ki pa je samo dodatno oslabilo gospodarstvo,« trdi Keen. Zasebni dolg po koncu krize je v Veliki Britaniji dosegel 195 odstotkov BDP, kar je trikratni presežek glede na dolg pred ero Margaret Thatcher. Keen ocenjuje, da bomo s takšno količino mirujočega dolga zelo verjetno imeli še eno krizo ali pa vsaj stagnacijo.
Grožnja »zombi« ekonomij
Glavni razlog za zaskrbljenost so po besedah Steva Keena tako imenovane »zombi« ekonomije, kot so Avstralija, Belgija, Kitajska, Kanada in Južna Koreja, ki so se izognile prejšnji krizi s posojili. Dolg omenjenih držav je zdaj bolj obremenjen, zato bi ob izbruhu naslednje krize imele večje težave. Keen napoveduje, da bi se nov gospodarski zlom zgodil do leta 2020. »Gre za velike ekonomije, skoraj v kategoriji ZDA, zato bi njihov padec prizadel ves svet,« je pojasnil strokovnjak.
Prelaganje gorja na jutri
Keen pravi, da je Kitajska poseben primer, saj je obrestna mera na njena posojila 25-odstotna. Dolg zasebnega sektorja pa naj bi že presegel 200 odstotkov in spominja na prezadolžena gospodarstva Irske in Španije pred letom 2008. Malo upanja je tudi za Avstralijo, kjer nepremičninski baloni niso počili leta 2008, zadolženost zasebnega sektorja pa je bila lani več kot 200-odstotna. Po mnenju strokovnjaka lahko njegova država ubeži žrelu krize le tako, da jo z danes prestavi na jutri.
Ali se bodo Keenove napovedi uresničile, bomo videli v prihodnjih letih, toda glede na naravo ekonomskega sistema lahko zagotovo trdimo, da kriza prihaja in da bodo zaradi nje najbolj trpeli najšibkejši, tisti, ki imajo najmanj kapitala. Delavci in reveži.
