V 20. stoletju je za posledicami črnih koz (variolo) umrlo med 300 in 500 milijoni ljudi, zato črne koze veljajo za eno od najbolj smrtonosnih bolezni v zgodovini človeštva. Od zadnje epidemije je drugače minilo 45 let in virus velja za izkoreninjenega, se pa strokovnjaki resno bojijo, da bi prišlo do novega izbruha, ki bi ga bilo izjemno težko nadzorovati. Ljudje namreč potujejo od enega konca sveta do drugega, in ker nimamo več stika s to boleznijo ter imamo tudi zaradi pretirane uporabe antibiotikov oslabljen imunski sistem, bi bile posledice novega izbruha bolezni prav gotovo katastrofalne.
V zadnjem času se je pojavilo močno gibanje proti cepljenju, češ da naj bi povzročalo avtizem, čeprav so številne znanstvene študije to ovrgle. Se je pa zaradi necepljenja povečalo število smrti zaradi bolezni, ki so že bile izkoreninjene.
Jugoslovanski izbruh
Do zadnjega izbruha črnih koz v Evropi je prišlo leta 1972 na Kosovu in v Beogradu. Takrat naj bi v državo bolezen prinesel muslimanski romar, čeprav to ni bilo nikoli potrjeno. Zbolelo je 175 ljudi, umrlo jih je 40, izbruh pa je bil dokaj majhen zaradi precej hitrega odziva jugoslovanske oblasti, ki je ob pomoči Svetovne zdravstvene organizacije cepila tako rekoč vseh 18 milijonov prebivalcev. Hitro so tudi zaprli meje in v karanteno poslali okoli 10.000 ljudi, ki so bili v stiku z boleznijo. Takratni primer zelo dobro opisuje, kako se svetovna zdravstvena organizacija boji tega smrtonosnega virusa in kako resna grožnja je še danes.
Biološko orožje
Čeprav imajo bolezen za izkoreninjeno, pa po svetu še zmeraj izdelujejo cepivo. Zdravila za bolezen, ki ubije nekje od 30 do 60 odstotkov pacientov (pri otrocih gre številka do 80 odstotkov), ni, učinkovito je le cepivo. In prav zaradi tega so črne koze še zmeraj na prvem mestu na seznamu biološkega orožja. Ker se ljudi ne cepi več proti tej bolezni, velja za najnevarnejše znano biološko orožje trenutno na svetu. Za primer: na drugem mestu je ebola in na tretjem kuga. Po uradnih informacijah naj bi imela svetovna zdravstvena organizacija na voljo 60 milijonov odmerkov cepiva, nekaj cepiva imajo tudi določene posamezne države. Če bi se kdo uspel dokopati do živega virusa in bi se ga odločil uporabiti, bi to pomenilo izjemno katastrofo, ne le za posamezno državo, ampak za ves svet. Je pa res, da je cepivo proti bolezni znano in bi prav gotovo prišlo do njegove hitre množične izdelave. Toda preden bi cepivo prišlo do ljudi, bi jih lahko umrlo tudi več milijonov.
Izbruh na Kosovu
Štirinajstega marca 1972 je bila Jugoslavija v popolni paniki. Epidemija črnih koz se je takrat začela v vasi Danjane pri Đakovici in se razširila prek Novega Pazarja v Čačak in Beograd. Prva žrtev je bil Latif Mumdžić, ki je umrl 10. marca brez pravilno postavljene diagnoze. Do 27. marca je jugoslovanska oblast bolezen držala v strogi tajnosti. Epidemija je trajala do 30. aprila, nekatera obolenja pa so se pojavila še nekje do srede marca. Med smrtnimi žrtvami je bilo devet dojenčkov in tudi medicinsko osebje, ki je zdravilo obolele. Črne koze so vsekakor opomin, kako pomembno je cepljenje. Ljudje so namreč pozabili, da so bolezni, kot so davica, otroška paraliza, rdečke, ošpice, mumps ..., še relativno pred kratkim terjale na milijone življenj letno in da se lahko kadarkoli vrnejo. (uk)
