En odstotek si lasti polovico bogastva
Že vse od začetka ekonomske krize in gibanja Zasedimo slišimo, da je glavni zmagovalec kopičenja bogastva en odstotek ljudi. Po ocenah nevladne organizacije Oxfam international, ki se že desetletja bori proti revščini, je neenakost preteklo leto le še naraščala. En odstotek prebivalstva zdaj kontrolira že več kot polovico svetovnega bogastva. Poročilo Oxfama navaja dokaze, da ekstremna neenakost ni le neizbežna, ampak je dejansko rezultat političnih odločitev in ekonomske politike, ki jih sprejema elitno omrežje moči. To so bogati posamezniki, ki s svojim vplivom status quo ohranjajo naklonjenega sebi.
Naftna industrija nelegalno odlaga odpadno vodo frackinga
Hidravlično lomljenje je sporna metoda črpanja nafte in zemeljskega plina, ki je še za nekaj desetletij podaljšala razkošje ogljikovodikov. Vendar pri tem ni brez stranskih učinkov. Center za biološko raznolikost poroča, da so naftna podjetja leta 2014 v kalifornijska vodna zajetja izpustila tri milijarde galon odpadne vode. Pri tem podjetja ne želijo razkriti, kakšne kemikalije uporabljajo pri procesu hidravličnega lomljenja.
Projekt Cenzura Raziskovalci medijske krajine na državni univerzi Sonoma v ameriški zvezni državi Kaliforniji že 40 let skrbno dokumentirajo in spremljajo korporativne medije ter konec leta objavijo zgodbe, ki so jih medijske hiše zamolčale.
89 odstotkov žrtev zračnih napadov z droni ni upornikov
Biro preiskovalnega novinarstva poroča, da je bilo le štiri odstotke žrtev napadov z brezpilotnimi letali članov mreže Al Kaida. Le 11 odstotkov jih je bilo potrjenih kot upornikov. Operatorji dronov naj bi se pri identifikaciji tarč zanašali predvsem na dejstvo, ali ima tarča pri sebi SIM-kartico, ki se je uporabljala v sumljivih pogovorih. Te informacije se niso neodvisno preverjale.
Upor proti korporativnemu prevzemu vodnih virov
Zasebna podjetja in velike korporacije poskušajo že več desetletij prevzeti nadzor nad vodnimi viri, pri čemer je njihova tarča predvsem nerazviti svet. Vendar se je ta proces pospešil, je marca poročala novinarka Ellen Brown. Investicijske banke so se usmerile v posel vodnega baronstva. Goldman Sachs, JPMorgan Chase, Citigroup in skupina Carlyle »kupujejo pravice do vodnih virov z doslej še nevideno zavzetostjo«. A skupnosti so se začele upirati, v preteklih petih letih jih je kar 180 ponovno nacionaliziralo svoje vodne vire.
Jedrska kriza v Fukušimi se poglablja
Več kot štiri leta po jedrski nesreči elektrarna še vedno ni sanirana. Odgovorni iz podjetja TEPCO, ki upravlja elektrarno, so priznali, da v Tihi ocean dnevno izpuščajo hladilno vodo, kontaminirano s tritijem, cezijem in strontijem. Obet za dolgoročne globalne probleme ostaja ogromen.
Sproščanje metana iz arktičnih ledenih plošč
Globalno segrevanje je znanstveno dokazano dejstvo, a pri njem najprej pomislimo na ogljikov dioksid, ki pa ni najnevarnejši toplogredni plin. Ledene plošče na Arktiki, ki se zaradi previsokih temperatur pospešeno topijo, vsebujejo ogromne količine metana. Paul Beckwith, profesor klimatologije in meteorologije na Univerzi v Ottawi, ocenjuje, da je »naš klimatski sistem v zgodnjih fazah pretresljive klimatske spremembe«. Če temu ne bomo posvetili pozornosti, bo vodilo do temperaturne spremembe od 5 do 6 stopinj v naslednjih dveh desetletjih.
Podobe izobilja prodajo več naslovnic in tako dobijo več medijske pozornosti kakor podobe pomanjkanja, sklepajo raziskovalci Univerze v Sonomi.
Samocenzura novinarjev
Pisci v liberalnih demokracijah na Zahodu se sicer ne soočamo s tipom cenzure, ki jo lahko vidimo drugod po svetu, vendar se dogaja, da iz strahu pred vladnim nadzorom dvakrat premislimo, kaj lahko izrečemo. Anketa organizacije PEN America, v kateri se združujejo tekstopisci, je odkrila, da vsaj 34 odstotkov piscev poroča o določeni stopnji samocenzure. Raziskovalci so to pripisali nedavnim razkritjem o ogromnem in vseprisotnem obveščevalnem aparatu, ki ga gradi ameriška oblast.
Neoboroženi temnopolti prej padejo pod streli policistov
Uboji mož v modrem ne pridejo pogosto v medije, še pogosteje ne v primeru, da je žrtev temnopolta. »Dvakrat bolj verjetno je, da bo temnopolti Američan neoborožen, ko bo padel pod streli policistov, kot bi sicer bilo v primeru njegovega belopoltega sodržavljana,« je poročal Guardian.
Revni dobijo manj pozornosti kot bogati
Ameriški mediji radi zamolčijo revščino, a po drugi strani obožujejo poročanje o življenjih in uspehih superbogatih. Tako je 482 milijarderjev dobilo več pozornosti kot 50 milijonov Američanov, ki živijo v absolutni revščini.
Kostarika postavlja standarde v uporabi obnovljivih virov
Je moderno državo mogoče napajati z obnovljivimi viri? Je, in Kostarika je to dokazala. Več kot 90 odstotkov njenih energetskih potreb je zadovoljenih s pomočjo obnovljivih virov. Pri tem gre priznati, da njeni glavni industriji – kmetijstvo in turizem – nista energijsko potratni in da ima državica več kot dovolj padavin, da se lahko opira na hidroelektrarne. A pri tem gre priznati tudi, da ji je Slovenija v marsičem lahko zelo podobna.
