Dogovor je sklenjen, Grexita ne bo, je včeraj zjutraj po maratonskih, kar 17-urnih pogajanjih sporočil predsednik Evropskega sveta Donald Tusk. »Danes smo imeli le en cilj: doseči dogovor. Po sedemnajstih urah smo ga le dosegli – agreekment,« je povedal Tusk na novinarski konferenci, ki jo je imel skupaj s predsednikom Evropske komisije Jean-Claudom Junckerjem in šefom evroskupine Jeroenom Dijsselbloemom. Slednji je ob tem opozoril, da je končni dogovor oddaljen še nekaj tednov, saj je zdaj na potezi grški parlament, nato pa še parlamenti šestih držav članic evroskupine, ki morajo sprejeti nove pogodbe.
Vidno utrujena Angela Merkel
Po mnenju Angele Merkel ima včeraj sklenjen kompromis več prednosti kot slabosti. »Menim, da ima Grčija z njim možnost, da se vrne na pot rasti,« je povedala vidno utrujena nemška kanclerka po 17-urnih pogajanjih v Bruslju. Merklova bo tako, potem ko bodo Evropska komisija, Evropska centralna banka (ECB) in Mednarodni denarni sklad preverili grško ukrepanje, pozvala nemški parlament h glasovanju. »Ne vidim smisla, da poslanci prekinejo parlamentarne počitnice brez konkretne podlage za odločanje,« je dejala kanclerka.
A dejstvo je, da so voditelji držav evroskupine včeraj sprejeli le načelni dogovor o pripravljenosti na začetek pogajanj o novem programu pomoči za Grčijo. Atene čaka v prihodnjih dneh izpolnjevanje zelo strogih zahtev, ki po mnenju analitikov državi ne bodo prinesle tako želene gospodarske rasti, ki bi omogočala vračanje milijardnega dolga.
Grška kapitulacija
Tako je cena, ki jo bo morala plačati Grčija, visoka, zelo visoka, morebiti še bolj visoka, kot bi bila, če bi Grki na slavnem referendumu potrdili zahteve mednarodnih posojilodajalcev. A jih niso in tako se je stara Evropa na čelu z Nemčijo s še večjo željo po maščevanju spravila nad Grčijo. Osovraženi trojki je tako uspelo grški vladi vsiliti novo pogubno politiko varčevanja, s čimer je po mnenju nekaterih tujih analitikov izvedla finančni državni udar v Grčiji. »Ciprasa so dobesedno križali,« je pripomnil diplomat, ki je sodeloval na maratonskih pogajanjih, in ob tem dodal, da bolj kot se je noč nagibala k jutru, bolj je bilo videti, da mora najvišjo ceno plačati grški premier.
Grška vlada se je tako zavezala, da bo do srede v parlamentu sprejela vrsto zakonodaje, s katero si bo odprla pot do finančne pomoči, s katero bo lahko preprečila bankrot države. Sprejeti mora novo ureditev sistema davka na dodano vrednost in razširitev davčne osnove za povečanje prihodka, uzakoniti hitrejšo uvedbo ukrepov za izboljšanje dolgoročne vzdržnosti pokojninskega sistema kot del celovite pokojninske reforme in zagotoviti popolno neodvisnosti grškega statističnega urada Elstat. Prav tako se mora zavezati k celovitemu spoštovanju evropskih denarnih, fiskalnih in makroekonomskih pravil.
A kako bo Cipras reforme izpeljal, ostaja vprašanje. Nasprotnikov kompromisa je namreč v njegovi stranki vse več.
Pogajanja, ki to niso bila
Scenarij, ki smo mu bili priča pretekli teden, je bil spisan že pred časom, je v ekskluzivnem intervjuju dejal nekdanji grški finančni minister Janis Varufakis. Novinar britanske politične revije se je z Varufakisom pogovarjal prejšnji teden, ob vprašanju, ali bo morebitni dogovor dober za njegovo državo, pa ni bil optimist. »Če kaj, bo samo še slabše,« je odgovoril. Dodal je, da vse niti v evroskupini vleče Nemčija, ki je imela strategijo ohranjati njegovo vlado čim bolj zaposleno in jim vzbujati lažne upe na kompromis. »Od nas so zahtevali predloge samo zato, da so jih nato zavračali brez predložitve svojih alternativ, nato pa prešli na novo temo,« je bil oster Varoufakis.
»Upam in verjamem, da bo naša vlada vztrajala pri prestrukturiranju dolga, ampak ne vidim, kako bi nemški finančni minister Wolfgang Schäuble kadarkoli privolil v to. Če privoli, bi bil to čudež,« je še dejal Varoufakis. A čudeža ni bilo. Grčija je ostala brez fiskalne samostojnosti, ostala protivarčevalno usmerjena Evropa pa je dobila jasno sporočilo, kakšna usoda jo čaka, če se bodo uprli diktatu velikih.
