Rade Krstić se je rodil 29. novembra 1960 v Varaždinu, osnovno šolo je končal v Mariboru, srednjo tehniško šolo za strojništvo pa v Ljubljani. Najprej se je vpisal na filozofsko fakulteto na študij primerjalne književnosti, kasneje je dokončal študij dramaturgije na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, diplomiral je iz gledališke zgodovine.
Bil je samostojni kulturni delavec, knjigovodja v plesni šoli Eureka ter vodja literarne delavnice pri društvu Paradoks.
Prva njegova pesniška zbirka je bila Vremenar (1986), sledile so Antigona (1988), Ohranjen v svetlobi (1989), Zlati rez (1990), Tiktakajoči metronom (1994), Spoznanje veščine (1996), Filozofija umrlih (1998), Šepeti nesmrtnosti (2007), Rojstvo večnosti (1999) in Iskre časa (2011). Zadnjo zbirko, Bojevnik, je izdal leta 2012 v zbirki Mladinske knjige Nova slovenska knjiga.
Poleg poezije je pisal prozo in radijske igre. Leta 1988 je izdal zbirko kratke proze Na srcu zemlje, med njegovimi radijskimi igrami, ki so doživele izvedbo v programu nacionalnega radija, so dela Seansa (1986), Zrno (1987), Odprta vrata (1988), Prepih (1989), Gong (1990) in druga, navaja Delo.
