Škandal pred praznikom

Kdo si drzne oskruniti zastavo naše Slovenije?

M.V. / Novice Svet24
7. 2. 2018, 17.07
Posodobljeno: 7. 2. 2018, 19.36
Deli članek:

Znani so letošnji Prešernovi nagrajenci. Tudi letos so ob prazniku v ospredju nacionalni simboli in kultura, vendar iz povsem drugih razlogov. Simbolični protest je sprožil ogorčenje.

Simona Semenič je s simboličnim performansom sprožila ostre odzive.

Prešernovi nagrajenci so postali Marko Brdar, igralec Matej Puc, dramatičarka in performerka Simona Semenič, koreografinja Valentina Turcu, fotograf Boris Gaberščik in intermedijska umetnica Maja Smrekar.

V 174. členu Kazenskega zakonika RS je zapisano, da se z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta kaznuje, kdor javno sramoti zastavo, grb ali himno Republike Slovenije. Simona Semenič je s svojim umetniškim performansom odevanja v raztrgano slovensko zastavo razbesnela del »nacionalno občutljive« javnosti, ki je sprožila gonjo proti »tretjerazredni« umetnici. Oglasila se je tudi sopranistka in nekdanja zmagovalka Eme Alenka Gotar, ki je na twitterju zapisala, da je »sramota za slovensko kulturo, da Simona Semenič prejme nagrado Prešernovega sklada! Uničenje zastave kot slovenskega državnega simbola ni in ne sme bit neki umetniški performans, temveč je izključno zatajitev svojega naroda in kulture, ki je eden stebrov civilizacije.« Pa gre pri simboličnem izražanju s politično vsebino res za sramotenje grba Republike Slovenije?

Zastava pred svobodo izražanja?

V zgodovini samostojne Slovenije smo imeli že nekaj primerov simboličnega uničenja državnih simbolov. Nekoč je državljan pred Cankarjevim domov zažgal slovensko zastavo in s tem želel opozoriti na korupcijo v slovenski politiki. A v svobodnih demokratičnih državah ima načelo svobodnega izražanja prednost pred zaščito nacionalnih simbolov, zato so tovrstni simbolični protesti često nekaznovani. Demokracija, sodobna država in njena zastava namreč simbolizirajo in ljudem jamčijo državljansko svobodo ter pravico do kritike, čeprav kritika vključuje poškodovanje teh istih simbolov. Semeničeva se na kritike (še) ni odzvala, je pa na predvečer podelitve Prešernovih nagrad izrazila svoje negodovanje nad praznikom: »Dojemam ga bolj kot farso; malo se nališpamo in smo en dan v letu kulturni, podelimo nagrado ali dve, objavimo kako 'fotko' s trenutno vročim umetnikom ali pa še raje umetnico, v medijih preberemo in pogledamo, kako in predvsem koliko smo kulturni, in s tem svoj doprinos do umetnosti oddelamo do naslednjega leta.«

Referendum o zastavi vesoljne Slovenije

V središču pozornosti se je v preteklih dneh znašel tudi umetnik Dragan Živadinov, ki je »zaradi državnega nasilja nad umetnostjo v času Cerarjeve vlade ter pod kulturnim ministrovanjem Toneta Peršaka« organiziral posvetovalni referendum o usodi prve slovenske zastave, ki jo je v vesolje od 4. do 18. marca 1994 ponesel ameriški astronavt slovenskega rodu Ronald Šega. Živadinov je ponudil dve alternativi: sežig ali odkup zastave za 960 tisoč evrov s strani vlade oziroma premiera Mira Cerarja. »Na noben način ne bi želel, da bi se prvi slovenski zastavi, ki je bila v realnem vesolju, zgodilo to, kar se je zgodilo Brižinskim spomenikom, ki jih hranijo na Nemškem,« je povedal umetnik. Rezultati »ljudske volje« so že znani. Volilni kvorum je štel 107 posameznikov, h glasovanju jih je pristopilo 86, dve glasovnici sta bili neveljavni, 78 glasovalcev oziroma 92 odstotkov jih je glasovalo za prodajo zastave. Če bo Živadinov uspešen, o čemer ne gre dvomiti, bo znesek namenil neodvisnim umetnicam in umetnikom. To pomeni, da na slovenski kulturni praznik zastave ne bodo zažgali.

K-9_topologija ali dojenje psa

Prešernovo nagrado bo prejela tudi Maja Smrekar po zaslugi provokativnega projekta K-9_topologija, ki ga je pripravila v sodelovanju z biologi, genetiki in drugimi znanstveniki. Gre za performans, ki je vključeval dojenje psa in poskus oploditve s pasjimi celicami. »S tem delom so se premaknile nekatere meje, zadrgetale so nekatere družbene norme in premaknila se je umetnost sama,« so zapisali v utemeljitvi upravnega odbora Prešernovega sklada.