Aktivist Sanjin Jašar

Ne droge, prodajal je zdravilo

Tina Nika Snoj / Revija Zarja
21. 10. 2017, 13.09
Posodobljeno: 21. 10. 2017, 13.09
Deli članek:

Sanjin Jašar, znani mariborski aktivist, je človek, ki ga nekateri kujejo v zvezde, drugi pa bi ga utopili v žlici vode.

Šimen Zupančič
Sanjin Jašar je aktivist ne le po prepričanju, ampak tako rekoč že tudi po poklicu. Potreba po konopljinem olju je tako velika, da se včasih zgodi, da s kolegi povpraševanja ne dohajajo več.

Njemu je vseeno, svoje boje brezkompromisno bije naprej, predvsem tistega za legalizacijo konoplje, ki jo odkrito goji, iz nje kuha olje in ga prodaja ali podarja bolnikom, ki jim je pogosto zadnje upanje. Verjetno največjo zmago je izbojeval ravnokar na sodišču. Obtožnica ga je bremenila preprodaje prepovedane droge, sodišče pa mu je izreklo oprostilno sodbo, čeprav so pri njem našli šest kilogramov posušene konoplje in 44 sadik, 700 ml kreme z vsebnostjo THC in drugih izdelkov iz konoplje ter čeprav je prodajo priznal. Zakaj? Ker ni prodajal z namenom škoditi zdravju ljudi, ampak prav nasprotno, da bi zdravil bolne. Je to znamenje, da se odnos družbe do konoplje spreminja in da smo jo pripravljeni sprejeti kot zdravilo?

Ste pričakovali oprostilno sodbo ali ste bili presenečeni nad odločitvijo sodnice?

Pričakoval sem, da bom dobil pogojno kazen, saj sem med procesom ob pričanjih bolnikov videl, da sodnica ni ena tistih, ki bi poslali v zapor človeka, ki je reševal življenja. Priznal sem, da sem konopljo prodajal, podarjal in posojal pripomočke, ki so potrebni za gojenje, ampak ne da bi škodil zdravju ljudi – nasprotno, da bi bolnim pomagal ozdraveti.

Kot ste sami rekli na sodišču, je bil to prelomni trenutek v odnosu do zdravljenja s konopljo. Mislim, da je to prva oprostilna sodba te vrste.

Kot sem rekel na sodišču: jaz sem svojo odločitev za boj za pravico ljudi do zdravljenja s konopljo sprejel že pred leti in nosil slabe posledice, a predvsem sem številnim pomagal ozdraveti. Sodnica in porotnika so morali svojo odločitev sprejeti sami: ali bodo potrdili stare floskule ali pa bodo naredili preobrat v odnosu do tega naravnega zdravila. Njihova odločitev bo rešila ogromno življenj. Ne samo zato, ker jaz lahko nadaljujem svoje delo, ampak zato, ker bo to spodbudilo druge. Tudi bolne, da poskusijo zdravljenje in da si sami vzgojijo svoje zdravilo.

Oproščeni ste bili na temelju tega, da konoplje niste prodajali, da bi škodili zdravju ljudi, ampak da bi jim pomagali k boljšemu zdravju.

Zagovor je temeljil na principu nesorazmernosti. Gre za to, ali je večja povzročena škoda ali korist. Oziroma v mojem primeru škode sploh ni bilo.

Sodba je sicer oprostilna, a tožilka je napovedala pritožbo.

Upam, da bo razsodba enaka in da se bo s tem ustvarila sodna praksa, po kateri se bodo lahko sodniki zgledovali v podobnih primerih. Da bodo oproščeni tudi ljudje, ki pomagajo širše kot svoji družini, za kar je že bila izrečena oprostilna sodba. Kar se mene tiče, so vsi ljudje moja družina. Žalostno je, da zdaj ljudje, ki vzgajajo konopljo za svoje potrebe, padejo v isti koš s prodajalci trde droge. Tudi tisti, ki gojijo zase, morajo na sodišču pogosto priznati preprodajo, da jim izrečejo pogojno kazen. Bolnik, ki ima vsega skupaj 40 kilogramov in komaj stoji pokonci, je izenačen s kriminalcem.

Vedeti morate, da ogromno bolnih goji svoje zdravilo doma, in tako bi tudi moralo biti. Moj cilj je, da bi bilo to dovoljeno in da bi jaz in kolegi iz društev (mreža Cannabis Social Clubs – konopljini socialni klubi) samo svetovali in učili, kako gojiti, predelovati in uporabljati.

Je ta razsodba znamenje spremenjenega odnosa širše javnosti do zdravljenja s konopljo?

Družbena miselnost se vsekakor spreminja. Čedalje več ljudi ima osebno izkušnjo s tem ali pa pozna koga, ki mu je konoplja pomagala. Množijo se dokazi, kako vse deluje, in pričevanja ljudi z najrazličnejšimi boleznimi, ki jih je pozdravila ali jim olajšala življenje. Res pa je, da se ljudje učimo na lastnih izkušnjah in da si običajno premislimo šele takrat, ko se zgodi nam. Vedno pa so tudi taki, ki zavrnejo pomoč, tudi če je zastonj. Leta strašenja pač pustijo posledice.

Pričakujete popolno legalizacijo konoplje? Kdaj?

Farmacija nam že prodaja konopljo, mislim pa, da bo kar hitro dovoljeno, da si jo bomo gojili tudi sami. Vsaj v medicinske namene, kot se reče, čeprav je konoplja medicinska v vsakem primeru, tudi kot preventiva. Ko bo dovoljeno gojenje, kdo bo takrat lahko rekel, kaj je dovoljšen medicinski razlog? Na primer, k nam prihajajo ljudje, ki ne morejo spati. Spanje je osnova zdravja. Ali nespečni torej lahko goji konopljo ali mora prej zboleti, da mu bo to dovoljeno?

Prej ste omenili svetovanje o uporabi. Kako ocenite, kaj in kakšno dozo potrebuje neki bolnik?

Kanabinoide tvori tudi naše telo, njihova naloga pa je sporazumevanje med celicami, tkivi, organi. Če so ti v prevelikem stresu zaradi npr. bolezni, bolečine ali čustev, živčni sistem izloči endokanabinoide, da se naš celotni organizem umiri.

Najlepša stvar pri konoplji je ta, da je ne moreš predozirati. Uradna medicina ima sto tablet za eno bolezen, mi pa imamo eno tableto za sto bolezni. Ni rastline, ki bi učinkovala tako široko in ki bi bila obenem tako brez stranskih učinkov, tako da je zdraviti s konopljo zelo preprosto. Po drugi strani pa spet ne, ker gre za celostno obravnavo, pri kateri se trudimo človeka čim bolje spoznati in oceniti njegovo splošno stanje, ne le izvedeti, kaj ga trenutno boli. Kar se doz tiče, se učimo tako na izkušnjah kot v teoriji od ljudi, ki znanstveno preučujejo učinkovine v konoplji, torej kanabinoide. Začeli smo s protokolom znanega kanadskega aktivista Ricka Simpsona, ki svetuje 60 g 90-odstotnega kanabisovega olja oralno v 90 dneh. Potem smo izvedeli, da so svečke boljša rešitev, in jih začeli izdelovati. Izkazalo se je tudi, da sta dva grama 45-odstotnega olja skoraj enako učinkovita kot gram 90-odstotnega. Pri vsakem bolniku posebej pa odkrivamo, kakšne kombinacije kanabinoidov (teh poznamo že več kot 144, op. a.) so najučinkovitejše in kakšno dozo potrebuje. Nekateri lahko vzamejo veliko količino olja, pa ne čutijo ničesar, drugi pa vzamejo malo in jih »obrne«. Posebno previdni smo pri otrocih, pri katerih se vedno najprej poskusi s čim manj THC-ja, čeprav smo imeli primere, ko je delovala samo »indijka«, ki vsebuje veliko slednjega. Pri psihičnih motnjah, denimo, ni pravila, kaj bo komu pomagalo.

Ko pravite »obrne«, ali mislite s tem na zadetost po domače? Prav ta psihoaktivni učinek konoplje marsikoga odvrne in tej rastlini prinaša slab sloves.

Prav ta »zadetost«, se pravi veselje ali mir, ki ga bolnik občuti, je tista, ki v veliki meri zdravi. Sprosti te, postaneš bolj optimističen, dobrovoljen. Napredujemo lahko samo v sreči in miru. Nismo narejeni, da bi lahko nenehno živeli v strahu, kot moramo zdaj. Nad nami kar naprej visi vprašanje, ali bomo lahko plačali položnice, ali bomo obdržali/dobili službo in tako naprej. Živimo v nenehnem stresu, medtem ko so naši predniki tega doživljali le na kratko, ko je bilo treba bežati pred levom, na primer. In to nas ubija. Za to sta sproščenost in zadovoljstvo pravo zdravilo.

A ljudje moramo biti zbrani, »normalni« v šolah in službah. Tam si spremenjenega stanja zavesti ne moremo privoščiti.

Veliko se jih boji prav te zadetosti. Rešitev so svečke, pri katerih se od 10- do 15-krat manj čuti učinek konoplje na razpoloženje. Otroke se tako praviloma zdravi z njimi, ženske tudi nimajo težav s tem, moški ego pa je lahko težava. Pomaga tudi sok limone ali da zgrizeš poprova zrnca. Hecno je, da pri tabletah mirno sprejmemo stranske učinke, ki so tudi psihoaktivni – pri psihičnih motnjah tako zelo, da so ljudje popolnoma paralizirani – pri konoplji pa je to tako grozno. Počasi se toleranca za THC poveča, drugače se pa tudi potrpi, pri raku trebušne slinavke ali jeter pač ne gre drugače, kot da olje jemlješ oralno.

Omenili ste psihične motnje. Pri teh uradna medicina še posebno odsvetuje uporabo konoplje. Kakšne pa so vaše izkušnje?

Vsekakor lahko uporaba konoplje poglobi doživljanja in prinese tudi slabo izkušnjo. To je pač najbolj subtilna substanca za potovanje vase, z njo lahko stvari v glavi razčistimo ali umirimo. Po mojih izkušnjah deluje dobro in marsikdo je lahko zamenjal tablete za bolj naravno zdravljenje. Tisti, ki je videl, kaj take tablete lahko naredijo iz človeka, ve, koliko je to vredno. Naš Ernest denimo, eden od teh, ki so bili na sodišču oproščeni, ker so konopljo gojili za lastno zdravljenje, je tak primer. Celo socialne delavke so bile pripravljene pričati, da ima shizofrenijo z oljem pod nadzorom in da lahko funkcionira v družbi.

Ali kadar koli odsvetujete bolnikom zdravljenje po navodilih uradne medicine?

Ne. Nikoli nisem in nikoli ne bom! Prav tako kot jaz pričakujem, da ljudje ne sodijo zdravljenja s konopljo, če ga niso poskusili, tako tudi jaz ne sodim uradne medicine, čeprav so stvari, v katere sam ne bi nikoli privolil, kemoterapija na primer in marsikatero zdravilo. Pride pa k nam veliko takih, ki sami želijo opustiti tablete, in njim seveda pomagamo pri tem.

Koliko ljudi je iskalo pomoč pri vas do zdaj?

Najmanj tristo, tudi zdravniki in učitelji. Z najrazličnejšimi diagnozami ali pa sploh brez, ker njihove bolezni niso znali poimenovati. Pridejo od takih, ki so jim dali le še nekaj mesecev življenja, do takih, ki so jim napovedali bolečine do konca življenja. Rak, Chronova bolezen, multipla skleroza, osteoporoza, kronična ahalazija, anevrizma – vse to smo že videli, pa psihične težave, motnje spanja, kronične bolečine in pri otrocih epilepsijo, cerebralno paralizo, avtizem itn. Ljudje ne prihajajo samo iz Slovenije, veliko jih je bilo tudi z Balkana, denimo. Leto 2015 je bilo res noro in verjetno se moram zahvaliti policistoma, ki sta naredila racijo, saj bi sicer verjetno kolapsiral. Olje sem kuhal po osem ur na dan. Pri tem imaš roke v alkoholu in vdihuješ hlape. Poleg tega pa se je bilo treba posvečati bolnikom. Zdaj je pri nas veliko bolj mirno, tudi zato, ker se ljudje bojijo priti ali ne vedo, da še zmeraj delujemo.

Kakšne so cene konopljinega olja?

V Sloveniji se da dobiti gram dobrega olja za od 30 do 70 evrov. Več ne plačujte, raje se še malo pozanimajte. Pri nas ga dobite za 50 evrov, pri vsej terapiji pa 10 gramov doniramo. Tisti, ki nimajo za celo terapijo, jemljejo manj, kar je še zmeraj bolje kot nič.

Če potrebuješ dva grama na dan, je to najmanj 1800 evrov na mesec, pri srednji ceni pa 3000 evrov. Veliko denarja, preveč za nekatere.

Mi veliko tudi doniramo, ampak vsega seveda ne moremo. Zato pa se bojujemo za to, da bi lahko vsak sam gojil svoje zdravilo. Ogromno jih to že dela. Pomagamo jim z nasveti in opremo.

Je za vas konoplja čudežno zdravilo?

Za tistega, ki mu pomaga, je čudežna. Jaz ji nikoli ne rečem tako. Najraje citiram dr. Lumirja, enega največjih strokovnjakov na tem področju, ki pravi: »Konoplja ne bo pozdravila vsake bolezni, ne bo pozdravila vsake stopnje bolezni, ne bo pozdravila vedno in ne bo pozdravila vsakogar.« Je pa izredno pomembno, da vanjo verjamemo. In čeprav konoplja ni panacea (zdravilo za vse), je najbliže temu, kar nam je do zdaj uspelo odkriti. In dvomim, da bomo kdaj odkrili več.