Parlamentarna komisija

Poslanec Čuš bi preiskoval odgovornost za arbitražni sporazum

M.K./STA
13. 7. 2017, 11.44
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 10.03
Deli članek:

Nepovezani poslanec Andrej Čuš je danes v državnem zboru predstavil svojo pobudo za ustanovitev parlamentarne preiskovalne komisije, ki bo raziskala okoliščine in morebitno odgovornost nosilcev politične oblasti v času nastajanja in po podpisu arbitražnega sporazuma med Slovenijo in Hrvaško o rešitvi vprašanja meje med državama.

Primož Lavre
Andrej Čuš predlaga, da naj državni zbor obravnava "protislovensko politiko hrvaških vlad, ki nima ničesar skupnega z dobrososedstvom".

Po besedah Andreja Čuša naj bi parlamentarna preiskovalna komisija raziskala predvsem odgovornost treh politikov, predsednika republike Boruta Pahorja kot glavnega tvorca arbitražnega sporazuma, zunanjega ministra Karla Erjavec in premierja Mira Cerarja. Svojo pobudo nepovezani poslanec utemeljuje na novih dejstvih, dokumentih in pričevanjih, ki naj bi v v javnost prišla v zadnjih dneh.

Predlagal je tudi, da parlamentarni odbor za zunanjo politiko na svoji prvi naslednji seji obravnava več kot četrt stoletja trajajočo sistematično "protislovensko politiko hrvaških vlad, ki nima ničesar skupnega z dobrososedstvom".

Zavzel se je tudi, da se jasno pove, da "Hrvaška, dokler ne spoštuje mednarodnega prava in uresniči arbitražnega sporazuma na terenu, ne more računati na slovensko podporo ob vstopanju v schengen in evroobmočje".

Kot je še spomnil Čuš, je bil na referendumu proti arbitražnemu sporazumu, a je bil sporazum z večinsko voljo slovenskega ljudstva sprejet in tudi podpisan na meddržavni ravni ob prisotnosti EU, zato ga je treba spoštovati.

"Načela mednarodnega prava pacta sunt servanda se morajo držati vse odgovorne članice mednarodne skupnosti, tudi Hrvaška," je zapisal v sporočilu za javnost.

Dodal je še, da glede na zgodovinsko priložnost arbitražni sporazum vseeno predstavlja zgolj delen uspeh. "Za njegovo kvaliteto je zaslužna slovenska diplomacija, za njegove šibke strani - kot je neke vrste služnostna pot do odprtega morja - pa slovenska politika s Pahorjem na čelu," je še ocenil. "Dejstvo je, da bi lahko dobili lahko več," je še menil.