Juncker je pojasnil, da je v minulih dveh dneh govoril po telefonu tako s slovenskim premierjem Mirom Cerarjem kot s hrvaškim premierjem Andrejem Plenkovićem. Evropska komisija bo arbitražno sodbo obravnavala na kolegiju v torek v Strasbourgu, je ponovil Juncker. "Od danes do takrat jo bom prebral, nato lahko govorim," je še dejal.
Komisija bo po neuradnih informacijah v torek preučila možnosti, kaj sploh lahko stori, razen tega, da sodbo vzame na znanje. Že pred razglasitvijo sodbe je visoki uradnik EU sicer poudaril, da lahko komisija obe strani zgolj pozove k razumu in dialogu. V Bruslju neuradno izpostavljajo, da bi se morali strani usesti in rešiti zadevo kot med odraslimi.
Tudi v drugih institucijah EU za zdaj molčijo. V tiskovnih službah predsednika Evropskega sveta Donalda Tuska in predsednika Evropskega parlamenta Antonia Tajanija pravijo, da se za zdaj ne bodo odzivali in komentirali. V estonskem predsedstvu neuradno pravijo, da je njihovo stališče usklajeno s stališčem komisije.
Cerar: Ogrožena širitev EU, če Hrvaška ne prizna sodbe
»Nobena stran v tem procesu, ne Hrvaška ne Slovenija, ne bo popolnoma zadovoljna. A za nas je pomembno, da obe strani spoštujeta mednarodno pravo in sporazum,« je včeraj dejal premier Miro Cerar v pogovoru za portal POLITICO.
Cerar je sicer dejal, da ima primer lahko širše posledice. Poudaril je, da bi bilo težko za ostale države Balkana, da bi se pridružile EU, če ne bo obstajal zanesljiv mehanizem za reševanje njihovih mejnih sporov. Arbitražni proces je bil namreč mišljen kot “primer za reševanje tovrstnih meddržavnih sporov v prihodnje, po vsej regiji.” “Če ne pokažemo, da smo spore sposobni rešiti po pravni poti … to ne bo spodkopalo le zaupanja med Hrvaško in Slovenijo, pač pa tudi zaupanje v Evropsko unijo, saj v kolikor ta ni sposobna rešiti tovrstnih vprašanj po pravni poti, ne bo sposobna rešiti tudi ostalih problemov,” je zaklučil Cerar.
Odzvali so se tudi slovenski evroposlanci
Lojze Peterle je dejal, da so sodniki povedali svoje, s čimer je dolgoletna zgodba, do katere je prišlo, ker se politika ni mogla dogovoriti o meji, zaključena.
Franc Bogovič je zadovoljen, da je mednarodno določeno, kje poteka meja med Slovenijo in Hrvaško, in upa, da bodo tudi Hrvati spoznali, da ni druge alternative kot postopna implementacija razsodbe. Opozoril je še, da ne gre samo za bilateralno zadevo, ampak širše za ureditev meja držav bivše Jugoslavije. V interesu EU je, da se to uredi, je dejal Bogovič.
Igor Šoltes pa je opozoril, da je bil sporazum deloma podpisan pod pokroviteljstvom EU. Ker je pravno obvezujoča sodba, pričakuje, da bo Evropska komisija izrazila jasno stališče. Pomemben je tudi odziv mednarodne skupnosti, je dodal in dejal, da bi imelo neupoštevanje odločbe negativne posledice na druge arbitražne odločitve.
Tanja Fajon je opozorila na posledice nespoštovanja odločitve sodišča za Hrvaško, ki se je k spoštovanju razsodbe zavezala tudi v pristopni pogodbi za članstvo v EU.
Romana Tomc je prepričana, da bi Slovenija "lahko dobila več, če bi bili v preteklosti bolj modri", medtem ko je njen strankarski kolega Milan Zver na Twitterju zapisal, da ni razlogov za evforijo, prej nasprotno. Patricija Šulin pa je prepričana, da je Slovenija izgubila stik z odprtim morjem in bo imela le služnostno pot.
