nepogrešljive čebele

Čebelarstvo je zahteven in delaven hobi

L. Markelj, Dolenjski list
20. 6. 2017, 07.30
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 10.03
Deli članek:

Te živalice so zelo pomembne za življenje na tem planetu, kar želijo čebelarji sporočiti vsem, ki se tega še ne zavedajo dobro.

lm
Domače čebelarje je prišla pogledat tudi šmarješka županja Bernardka Krnc.

Čebelarska zveza Slovenije, Javna svetovalna služba v čebelarstvu, je v sodelovanju s čebelarskimi društvi pred kratkim organizirala dneve odprtih vrat slovenskih čebelarjev. Ti so tako znova dokazali svojo prepoznavnost in povezanost – dogodek je potekal v več kot 130 čebelarskih društvih po vsej Sloveniji, med drugim tudi v občini Šmarješke Toplice.

Tu je Čebelarsko društvo Šmarjeta - Škocjan, ki deluje že 107. leto, ob občinskem prazniku stojnico postavilo pri SPS Prinovec v Šmarjeških Toplicah. Kot je poudaril predsednik omenjenega društva Slavko Globevnik, so občanom in drugim obiskovalcem predstavili pomen čebelarstva in čebelarskih pridelkov, nepogrešljivih tudi kot del zdrave prehrane, »sicer pa bistvo čebelarjenja ni le pridobivanje medu, ampak tudi opraševanje rastlin, še zlasti sadnega drevja. Zato je dobro, da imamo več manjših, ljubiteljskih čebelarjev in so čebelnjaki čim bolj razpršeni.«

lm
Medeni pridelki niso le med.

NEKAJ PODMLADKA JE

Društvo ima 41 članov, nekaj jih ima več kot sto panjev, večina pa so manjši, ljubiteljski čebelarji z od 20 ali 30 do 60 panji. Društvo tako skupaj premore blizu tisoč čebeljih družin. Večina članov prihaja iz obeh krajev, pasišče, veliko okrog 94 kilometrov, pa obsega šmarješko in škocjansko občino. Nekaj podmladka je, a kot odkrito pove Globevnik, »čebelar ne postaneš kar tako, ampak iz notranjih vzgibov. To je resna odločitev, saj je čebelarstvo delaven hobi, čebele in čebelnjak je treba redno spremljati. Tako so naši mladi člani stari okrog 35 let.« V društvu vsako leto obiščejo tudi najmlajše v vrtcu in šoli ter jih seznanijo s pomenom čebel in medenih pridelkov.

AKACIJEVEGA MEDU NE BO

Na društveni stojnici je bilo mogoče okušati najpogostejši med s tega območja, kot so cvetlični, akacijev, gozdni, kostanjev. Kako kaže z letošnjo letino, je težko reči, »saj se je spomladi sicer začelo lepo, a je potem prišla pozeba in uničila akacijo, ki je zato letos skoraj ne bo, pa tudi zgodnjo lipo – cvetovi zdaj odpadajo. Lepo so cveteli vrba, divja češnja, regrat in sadno drevje, kostanj še čakamo,« je povedal Stane Gorenc, eden najbolj znanih čebelarjev na tem koncu Slovenije, ki ima na svojem domu v Šmarjeških Toplicah tudi ličen čebelarski muzej.

lm
Stane Gorenc otrokom pogosto razkaže čebelarski muzej.

Za obiskovalce je imel v soboto dan odprtih vrat – poleg muzeja imata z ženo Slavico trgovinico z medom in medenimi izdelki. Gostila sta obiskovalce iz Term Šmarješke Toplice ter druge skupine, kot je že običajno. Običajno jim predstavita čebelarska opravila, pripomočke v čebelarstvu, pomen avtohtone kranjske čebele, pestrost čebeljih pridelkov, njihov pomen za zdravje in drugo. Že vrsto let prispevata tudi k šmarješkemu turizmu. Zdaj, ko sta že upokojena, imata 160 panjev, leta in leta sta jih premogla po tristo, kar zahteva res veliko dela in je velika odgovornost.

Ja, skrivnostni svet življenja čebel je zanimiv, in če ga spremljaš skoraj vse svoje življenje, ne moreš brez njega, pravi Stane Gorenc. Njegove besede razumejo prav vsi čebelarji.