V državnem zboru bo tekla beseda o alkoholu. V torek je namreč večji del poslanske skupine SMC ob pomoči posameznikuv iz stranke Desus v zakonodajni postopek vložil novelo zakona o omejevanju porabe alkohola.
Z novelo želijo spremembo tako imenovanega Kebrovega zakona, saj željo z novelo uvesti enaka pravila za prodajo oziroma uporabo alkohola za vse javne prireditve in ne zgolj športne.
"Novela zakona bi z dopustitvijo prodaje oz. uporabe alkoholnih pijač do 15 volumenskih odstotkov na športnih prireditvah olajšala financiranje športnih organizacij, saj se sredstva za njihovo delovanje že nekaj let znižujejo. Hkrati želimo z novelo spremeniti kulturo uživanja alkoholnih pijač na prireditvah nasploh. Država bi s to novelo dobila pregled nad prodajo oziroma uporabo alkoholnih pijač na javnih prireditvah, organizatorji in gostinci pa bi morali nase prevzeti odgovornost za morebitne kršitve. Veliko pozornost smo namenili omejevanju dostopa in nadzoru nad prodajo oziroma ponudbo alkoholnih pijač mladoletnim osebam. Zaradi slednjega bi z novelo uvedli tudi institut t.i. 'mystery shopping-a', ki bi inšpekcijskim službam omogočil poostren nadzor," je o vsem skupaj zapisal prvopodpisani poslanec SMC Jani Möderndorfer.
Na povezavi lahko preberete predlog zakona.
Denar bi šel v preventivne dejavnosti
Novela za prodajo oziroma uporabo alkohola za vse javne prireditve od organizatorjev zahteva pridobitev dovoljenja po vzoru novega zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov. Slednji bi morali za dovoljenje plačati pristojbino (višino bi določila ministrica za zdravje), ki bi jo namenili za financiranje preventivne dejavnosti oziroma aktivnosti za preprečevanje ali zmanjševanje porabe alkohola, ki jih izvaja ministrstvo za zdravje.
Za kršitelje predvidena le nekajmesečna prepoved prodaje alkohola
Dovoljenje bi se brez dodatnih administrativnih bremen brezpogojno izdalo vsakemu organizatorju, ki bi zanj zaprosil. Cilj uvedbe dovoljenj je namreč v tem, da bi se nadzornim organom omogočilo, da se dovoljenje odvzame v primeru, če organizator javne prireditve oziroma v njegovem imenu gostinec huje krši zakon, kot je na primer prodaja oziroma ponudba mladoletnim osebam, odvzame. Po dosedanjem predlogu pa to poemni, da bi za organizatorja za določeno časovno obdobje (predlagajo od tri do šest mesecev) veljala prepoved prodaje oziroma uporabe alkoholnih pijač na vseh prireditvah, ki bi jih v tem času organiziral.
Poleg tega novela zakona o omejevanju uporabe alkohola za javne prireditve uvaja poseben dogovor med organizatorjem in gostinci, s katerim bi organizator določil načela prodaje oziroma ponudbe in kulture uživanja alkoholnih pijač, ki bi jim morali slediti gostinci. Ta dogovor pa bo po predlogu organizatorju omogočil, da gostinca (civilno) sankcionira, če bo kršil zakon in dogovor. "Zaradi vzpostavljanja zavesti o odgovorni porabi alkohola in zavedanja o njegovih škodljivih učinkih ter preprečevanju neprimernega ravnanja pri prodaji oziroma uporabi alkohola, bi se poleg prekrškovnega torej omogočal tudi civilni nadzor," je še zapisano v predlogu novele.
Alkohol v "območjih zaupanja"
Opozoril bi, da se je potrebno zavedati, da je alkohol že danes prisoten v neposredni bližini športnih prireditev, le da organizator na to nima nikakršnega vpliva, posledice pa vsekakor občuti. Organizator, ki je pravno in finančno odgovoren za vse vidike prireditve, pa bi po novi ureditvi imel vse pristojnosti tudi za prodajo oziroma ponudbo alkoholnih pijač. S spremembo zakona bi se organizator ali upravna enota lahko odločala glede na stopnjo tveganja posamezne športne prireditve za dodatne varnostne ukrepe, med katere sodi tudi omejevanje ponudbe in prodaje alkoholnih pijač. V športnih objektih bi moral organizator vzpostaviti t.i. "območja zaupanja", kjer bi bila dovoljena prodaja oziroma ponudba in uživanje alkohola, je zapisano v predlogu.
Predvidene tudi globe, trenutno s.p.-ji nekaznovani
Poleg navedenih rešitev, bi z novelo zakona višino glob za prekrške izenačili z globami iz zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov.
S predlaganimi spremembami pa se prekrškovne določbe usklajujejo tudi z zakonom o prekrških oziroma odpravljajo pomanjkljive določbe Kebrovega zakona, so prepričani predlagatelji. Trenutno inšpekcijske službe in policija ne morejo izreči sankcije za prekršek, ki ga stori samostojni podjetnik posameznik, saj ta ni opredeljen v veljavnem zakonu. "Menim, da je to absurdno, saj je samostojno podjetništvo zelo pogosta oblika delovanja v gostinstvu in tako ostaja večina kršitev nekaznovanih. Odprava pomanjkljivosti pomeni, da bi bili za kršitve odslej odgovorni tudi samostojni podjetniki posamezniki," še meni Möderndorfer.
