Pri nas in drugod

Višja minimalna plača ne povečuje brezposelnosti

Matej Klarič
15. 2. 2017, 07.00
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 10.02
Deli članek:

Nekateri govorijo, da se z zvišanjem minimalne plače poveča tudi število brezposelnih. Preverjali smo, ali to res drži in kakšna je minimalna plača po različnih državah.

Dreamstime
Sedem od 22 držav znotraj EU ima višjo minimalno plačo od 1000 evrov.

Glavni namen, zaradi katerega je določena minimalna plača, je zasledovanje socialne in materialne varnosti zaposlenih.

Minimalna plača je v vseh državah EU višja kot leta 2008. Najbolj se je zvišala v Bolgariji, za 109 odstotkov. Samo v Grčiji je nižja, saj se je znižala za 14 odstotkov, kar je še en kazalnik tega, da so bili »varčevalni ukrepi pomoči« tej državi pogubni za ljudi. 

V zadnjem času se je tudi pri nas na pobudo sindikatov spet začelo govoriti o zvišanju minimalne plače. Ministrica za delo Anja Kopač Mrak je tako poskrbela za dvig minimalne plače, toda ta je bil manjši, kot so zahtevali sindikati (5 odstotkov), in večji od zahtev delodajalcev (0,5 odstotka). Najnižja plača se je tako dvignila za 1,8 odstotka na 805 evrov bruto oziroma 614 evrov neto. Kljub temu marsikdaj tudi to določilo ni dovolj, da ljudje ne bi dobivali še nižjega plačila. Iz teh določil izpadejo številni prekarni delavci in dobivajo manjša plačila. A zaradi premajhnega nadzora in strahu delavcev pred izgubo minimalnih dohodkov si zaposleni večinoma niti ne upajo prijaviti kršitev. Po navedbah sindikatov naj bi sicer minimalno plačo pri nas prejemalo okrog 36 tisoč ljudi. Dohodke do minimalne plače pa prejema skoraj četrtina vseh, vendar so pri tem všteti tudi otroci, šolajoči in tisti, ki ne delajo.

Ne zmanjšuje zaposlenosti

Upravičenci

Delavec je upravičen do plačila najmanj v višini minimalne plače, če pri delodajalcu dela polni delovni čas. V primeru krajšega delovnega časa delavcu pripada najmanj sorazmerni del minimalne plače.

Čeprav nekateri ekonomisti in tudi delodajalci pravijo, da minimalna plača znižuje raven zaposlenosti, to empirično ne drži. Kot je na svojem blogu zapisal Jože Damijan: »Na podlagi stotine študij in dejanskega dogajanja je odgovor seveda jasen. Ne. Uvedba minimalne plače ali njeno postopno usklajevanje ni še nikjer v svetu uničilo gospodarstev ali terjalo množičnega odpuščanja.« Doucouliagos in Stanley sta leta 2009 na podlagi 64 empiričnih študij ugotovila, da so učinki dviga minimalne plače na zaposlenost blizu ničli in ne povečujejo brezposelnosti.

Najvišja plača devetkrat višja od najnižje

Najvišjo minimalno plačo imajo sicer določeno v Luksemburgu, kjer znaša kar 1999 evrov. To je skoraj za četrtino več od naše povprečne plače. Povsem drugače pa je na drugem koncu. V Bolgariji imajo namreč zajamčenih borih 235 evrov minimalne plače. Najvišja minimalna plača je tako približno devetkrat višja od najnižje znotraj EU.

Država – minimalna plača

Luksemburg – 1999 EUR

Irska – 1563 EUR

Nizozemska – 1552 EUR

Belgija – 1532 EUR

Velika Britanija – 1397 EUR

ZDA – 1192 EUR

Slovenija – 805 EUR

Estonija – 470 EUR

Hrvaška – 433 EUR

Madžarska – 412 EUR

Češka – 407 EUR

Latvija in Litva – 380 EUR

Romunija – 275 EUR

Bolgarija – 235 EUR