Slovenija

Tornadi vse pogostejši v Sloveniji

Carmen Leban
6. 9. 2014, 14.03
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.55
Deli članek:

Minulo sredo ponoči so se nad Slovenijo spet razbesnele nevihte, ki zaznamujejo letošnje poletje. Potem ko nam jo je toča letos prizanesla, so veliko škode povzročila številna neurja.

Zalite kleti, zemeljski plazovi, poškodovane ceste, porušeni mostovi, odkrite strehe, polomljeno drevje. Tokrat je najhuje udarilo na Krasu, v vasici Mahniči pri Sežani, zajel jo je pravi tornado. Ta je za seboj pustil opustošenje. Večina objektov v vasi je ostala brez streh, škoda je nastala tudi na električnih vodih, v gozdovih, sadovnjakih in vinogradih. Bodo tornadi postali naša vsakdanjost?
Večina Slovencev je minulo sredo ponoči najhuje prespala. Bliskanje, strele, grmenje, veter, močne padavine so udarile sredi noči. Ob običajnih nevihtah je okrog pet tisoč strel, tokrat jih je bilo desetkrat več. A prebivalci vasi Mahniči pri Sežani so doživljali hudo uro v pravem pomenu besede.
Kaj takega še ni bilo. Nenavadni pok, šumenje in veter, ki je pihal z neverjetno hitrostjo, vse to je zbudilo prebivalce okoli druge ure ponoči. Čakala jih je huda ura, kakršne ne pomnijo niti najstarejši prebivalci. Razbito steklo, odtrgane naoknice, strešniki in deli strehe ali celotna ostrešja so leteli po zraku. Ljudje so bili v šoku, saj niso vedeli, kaj se dogaja. Nekateri so bežali iz hiš, a takoj so doumeli, da z vetrom, ki je pihal s hitrostjo več kot 250 kilometrov na uro, ni šale. Imetje so hoteli zaščititi in pri tem dobili manjše poškodbe, enemu izmed moških so se deske vsule na posteljo, a na srečo se ni poškodoval. Ko se je zdanilo, so se pokazale katastrofalne posledice. Niti en objekt v vasi ni ostal cel, strehe so bile odkrite, po tleh so ležala drevesa, sadno drevje, trte, električni drogovi. Razdejanje kot v vojni vihri.

Tornado čakal v tržaškem zalivu. Čeprav naši meteorologi tega niso napovedali, je na možnost pojava tornadov računal 32-letni Marko Korošec iz Sežane, ljubiteljski meteorolog in tako imenovani lovec na tornade, ki je pred kratkim na natečaju National geographica prejel prvo nagrado za fotografijo tega nenavadnega pojava. V Ameriki je namreč ujel v fotografski aparat prav poseben tornado, supercelično nevihto, in premagal številne konkurente. Marko ima za marsikoga nenavaden konjiček, že petnajst let namreč sledi tornadom. Njegova popotovanja v Ameriko, ki navadno trajajo mesec dni, imajo samo en cilj, da v fotografski objektiv ujame katerega izmed teh sicer veličastnih, a nevarnih vremenskih pojavov. Očitno se mu tornadi zdaj množijo že kar pred domačim pragom. Marko je možnost oblikovanja tornada predvidel že zvečer. »Vremenska napoved je nakazovala, da bi se utegnilo nekaj zgoditi, zato sem domala vso noč preživel v avtu v tržaškem zalivu. Opazoval sem razvoj nevihte, gibanje oblakov, smer vetra. Razmere so bile kot nalašč za nastanek tornada, a tega nad morjem, kjer je največ možnosti, ni bilo. Se je pa vrtinčenje zraka skupaj z nevihto pomikalo proti jugozahodu, a si nisem mislil, da bo udarilo na Krasu. Proti jutru sem se odpravil domov, zaspal kakšni dve uri, in ko sem zjutraj izvedel, kaj se je zgodilo v Mahničih, le dobrih deset kilometrov od mojega doma, sem se takoj odpravil tja, da proučim najbolj vidne dokaze, še preden jih odstranijo.« 

Ni dvoma, bil je tornado. Marko, ki je ljubiteljski meteorolog z bogatim znanjem o tornadih, pri čemer mu pomaga tudi vse, kar se naučil v letih, ko je študiral na fakulteti za matematiko in fiziko, je bil presenečen. »Videl sem že več kot sto tornadov, vsaj tridesetkrat sem bil na območju, in ko sem se pripeljal v Mahniče, sem vedel, da je to to. Poškodovana drevesa v spiralni obliki, strešniki ter deli ali celotna ostrešja zapičena v tla, predmeti, ki jih je odneslo tudi do tristo metrov daleč. Ja, vse to so znaki, ki nakazujejo, da je Mahniče zajel tornado. Le nekaj kilometrov stran je bilo mogoče opaziti znake klasične nevihte z močnejšo burjo, to pomeni, da je tornado potem zgubil na moči in preprosto izginil.«

Nobeno ostrešje ne zdrži tornada. »Američani pred tornadi običajno okna in vrata zabijejo z deskami, a kljub temu je škoda izjemno velika. Gre namreč za drugačno gradnjo, saj zidanih objektov skoraj ne poznajo. Ker pred tornadi noben objekt ni varen, se raje odločajo za cenejšo, montažno gradnjo. Nobeno ostrešje, pa čeprav je na zidanem objektu, ne zdrži tornada.«

Zvoka se ne da opisati. Lovci na tornade, med katere sodi tudi Marko, so posebni ljudje. Silijo tja, od koder navadno ljudje bežijo. »Mi natančno vemo, kam se moramo postaviti. Navadno iz avtomobilov opazujemo razvoj nevihtnih oblakov, prihod tornada pa napove nenavaden zvok, ki je mešanica različnih šumov, od tega, kot da letalo prihaja v zelo nizkem letu, vlak, zraven poka, šumi … Ko zagledamo tornado, gremo iz avtomobilov, da si poiščemo zavetje. Kadar začne vse leteti po zraku, je namreč treba poskrbeti tudi za svojo varnost. Sunki in vrtinčenje vetra so lahko tako močni, da v zrak dvignejo tudi človeka ali avtomobil. Vedno se nas zbere več lovcev na tornade, ki prihajamo z vsega sveta.« 

Samo enkrat ga je tornado presenetil. »Lovci na tornade smo previdni, a kljub temu se lahko zgodi kaj nepredvidenega. Pred nekaj leti smo v eni izmed ameriških držav čakali na svoj trenutek. Bili smo na območju, ki ni ravno značilno za tornade, saj je bila pokrajina gričevnata, podobna kot v Slovenskih Goricah. Ko pride tisti značilni šum, ni prav prijetno, saj ugotoviš, da je tornado za teboj, čeprav si predvideval, da je v nasprotni smeri. Če nenadno spremeni smer, je čas za ukrepanje. Takrat želiš samo zbežati.«
Američani so pripravljeni. »Razvoj tornadov je v Ameriki veliko bolj predvidljiv kot pri nas, kjer je možnost, da napoveš, kje se bo osnoval tornado, tolikšna kot možnost za dobitek na lotu. V Oklahomi, Teksasu in Kansasu so tornadi najpogostejši. Gre za pojav vrtinčenja zraka pri velikih hitrostih vetra, ime pa izvira iz španske besede torno, to pomeni vrtinčenje. Najboljše razmere za razvoj tornadov so ravninska območja, kjer tudi po več tisoč kilometrov ni hribovja, ki bi preprečilo razvoj nevihte. Ljudje so na to pripravljeni. Večina objektov ima zaklonišča, za kar uporabljajo klasične kleti pod zemljo. Imajo dobro razvit sistem obveščanja, saj jim pristojni po televiziji in radii sporočajo o razvoju nevihte in tornada. Imajo tudi posebna navodila, nekakšne varnostne načrte, poimenovani načrt preživetja. Na podlagi navodil dobijo napotke, kako ravnati. V veliko pomoč pristojnim smo tudi mi, lovci na tornade, ki smo hkrati nekakšni opazovalci s terena. Na posebno številko sporočamo opažanje o tem, kako se razvijajo nevihtni oblaki in kako se oblikujejo tornadi.«

Kako ravnati, ko nas zajame tornado? »Takrat je treba razsodno ukrepati. Nikakor ni pametno zapuščati objektov, saj zaradi močnega vetra po zraku letijo različni predmeti, ki nas lahko poškodujejo. Največ poškodb s tragičnim koncem povzročijo predmeti, ki jih veter z veliko hitrostjo prenaša po zraku. Najbolje je, da se zadržujemo v notranjosti, na sredini zgradbe, daleč od oken in vrat, ki jih je pametno zaščititi tako, da zapremo rolete in nadoknice. Če nas tornado preseneti na prostem, moramo čim prej poiskati zavetje in se zaščititi.« 

Se tudi Sloveniji obetajo pogosti tornadi? »Nikakor ne. Res, da so tornadi tudi v Evropi, a manj. Vsake nekaj let se pojavijo tudi v Sloveniji. Spomnimo se tornada, ki je najhuje prizadel območje med Logatcem in Hotedršico, pa tistega pri Ilirski Bistrici in pri Kamniku. Prav zaradi zadnjega sem bil deležen velikih kritik. Izšolani meteorologi so namreč moje amatersko predvidevanje, da gre za tornado, vztrajno zanikali, a smo po nekaj letih le našli skupni jezik in so potrdili, da so bile moje domneve pravilne.«

Ni strahu. Na Arsu pojasnjujejo, da se vremenske napovedi lahko včasih tik pred zdajci spremenijo ali se razlikujejo od tistih, ki jih napovedujejo sosedje, in zato ljudje včasih od meteorologov pričakujemo preveč oziroma jih kritiziramo, češ da niso pravilno napovedali razvoja vremenskega dogajanja. Kljub razvoju znanosti in meteorologije ni vse tako preprosto. Denimo pri določanju vremenske napovedi je najbolj problematično to, da Slovenija leži na tako imenovanih zmernih geografskih širinah. Vreme ustvarja predvsem valovanje polarne fronte in po nekaj dneh so lahko napovedi in resnično stanje, s katerim nam postreže vreme, nekaj povsem drugega. Prav tako ni mogoče napovedati količin padavin, vsaj dolgoročno ne. Glede tornadov tudi oni menijo, da ni bojazni, da bi se pri nas pojavljali množično. Če vzamemo samo ljubljansko kotlino, ki ima na jugu Krim in na drugi strani Krvavec, ki sta prepreki, da bi se nevihta lahko razvila v tornado, se seveda lahko pojavijo tudi izjeme kot, denimo, v Mahničih. Nikakor pa ni bojazni, da bi nas doletelo kaj takega kot v Ameriki, kjer je okoli 900 tornadov na leto in kjer vsako leto umre okoli sto ljudi, veliko pa je tudi ponesrečenih.