Črna kronika

Dr.Radan ni bil edini, ki je ubijal paciente...

Črt Kaker/Žiga Kariž
20. 5. 2015, 06.52
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.57
Deli članek:

Na PU Ljubljana so potrdili, da so policisti podali kazensko ovadbo »za več kaznivih dejanj iz poglavij kaznivih dejanj zoper življenje in telo, zoper človekove pravice in svoboščine, zoper človekovo zdravje, zoper pravni promet in zoper uradno dolžnost, javna pooblastila in javna sredstva« ter da so pridržali eno osebo. Kriminalistična preiskava naj bi tudi potrdila, da si je zdravnik predpisoval psihoaktivna zdravila, predvsem pomirjevala, na njegovem računalniku pa naj bi našli več kot deset fotografij umirajočih bolnikov.

Arhiv

Kaj bi lahko dr. Radana privedlo do usodnih dejanj, smo povprašali psihiatra dr. Gorazda Mrevljeta. Po do zdaj znanih informacijah je po njegovem mnenju popolnoma jasno, da taka oseba nikoli ne bi smela biti zdravnik. Več bo o razlogih za dejanja povedal, če bi bilo znano, na kakšen način je skrajšal življenje bolnikom, dejstvo, da je imel na računalniku shranjene slike pacientov, pa že kaže na patologijo in meji na osebnostno motenost.

Arhiv Svet24

HAROLD SHIPMAN

Vsekakor je bil eden najbolj »znanih« serijskih morilcev v beli halji britanski zdravnik Harold Shipman, ki so mu mediji nadeli nadimka dolgočasni dr. Smrt in angel smrti. V obdobju dobrih dvajsetih let je uspaval kopico svojih pacientk. Leta 2000 so mu sodili zaradi petnajstih umorov in ga obsodili na 15 dosmrtnih ječ.

Sledilo je na desetine ekshumacij posmrtnih ostankov njegovih pokojnih pacientov in na podlagi novih dokazov je število njegovih žrtev strmo naraslo, vse do številke 350. Koliko je bilo žrtev morilca, ki je svoje paciente, ki so bile skoraj izključno ženske, pokončal z usodnim odmerkom heroina, ne bo jasno nikoli. Zaradi preostalih umorov mu namreč niso sodili.

Shipman je ubijal iz užitka, psihologi so med sojenjem dejali, da je bil patološko fiksiran na smrt. Za sabo ni puščal sledi, nobenega »podpisa«, le pokojnice, ki so po dokumentih sodeč umrle »naravne smrti.« Življenje najbolj zverinskega britanskega serijskega morilca, ki je zasenčil celo Jacka Razparača, se je končalo 13. januarja 2004. Shipman je v svoji zaporniški celici storil samomor z obešenjem.

Shipman je do danes edini zdravnik, ki je bil v Veliki Britaniji obsojen zaradi umorov svojih pacientov. Ni pa edini zdravstveni delavec, ki je moril na svojem delovnem mestu. Zadnji primer je sojenje zdravstvenemu delavcu Victorinu Chuju, ki ga je sodišče včeraj obsodilo na dosmrtno ječo, ker je pred leti dve bolnici umoril tako, da jima je v žilo vbrizgal večjo količino inzulina, na desetine bolnikov pa je zastrupil.

Arhiv

BEVERLY ALLIT

Beverly je večino svojega življenja delala v otroških bolnišnicah v grofiji Lincolnshire v Angliji. Tekom svojega morilskega pohoda, ki je trajal 87 dni, je v bolnišnici umorila štiri otroke, šest žrtev pa je utrpelo hude poškodbe.

Vsem svojim žrtvam je v kri vbrizgala usodni odmerek inzulina in mehurčkov zraka. Sodišče jo je obsodilo na 30 let zapora. O motivih za svoja dejanja ni nikoli spregovorila, gre pa verjetno za posledico Munchausnovega sindroma. To je huda duševna bolezen, pri kateri oseba poškoduje svoje oskrbovance, da bi pritegnila pozornost.

Michael Swango

Swango velja za najhujšega zdravnika serijskega morilca v ameriški zgodovini. Kljub svojim očitnim mentalnim težavam, o katerih so pripovedovali njegovi sošolci, je nekako le uspel končati medicinsko fakulteto. Leta 1983 med opravljanjem dela stažista na univerzitetni kliniki v Ohiu več pacientov umrlo le nekaj minut zatem, ko je Swango zapustil njihovo sobo. Čeprav so medicinske sestre sumljive smrti prijavile, preiskava ni pokazala ničesar.

Preselil se je v Illinois, kjer je začel delati kot reševalec. Njegovi nadrejeni so postali pozorni na njegovo vedenje, in ko je začel namenoma zastrupljati svoje sodelavce, so ga zasačili ter za pet let poslali v zapor. A to ga ni ustavilo.

Arhiv

Potem ko je zapor zaradi vzornega vedenja predčasno zapustil, se je naselil v drugo zvezno državo in nadaljeval svoj morilski pohod. Ko so mu preiskovalci stopili na prste, je zbežal v Afriko, kjer je moril po odmaknjenih vaških »bolnišnicah«. Leta 1997 se je poskusil znova pretihotapiti v ZDA, a so ga na meji prijeli in mu sodili za več ducat umorov. Skupno naj bi umoril med 30 in 60 pacientov. Preostanek svojega življenja preživlja za zapahi.

KAKO NAPREJ?

Mnogi se po slovenskem primeru Radan sprašujejo, kako se bo na vso to dogajanje odzvala slovenska javnost. Po primeru Harolda Shipmana, ki je s svojim imidžem »zdravnika morilca« zlorabil zaupanje pacientov, se je namreč Velika Britanija soočila z strmim upadom zaupanja v celotni zdravstveni sistem. Da so to zaupanje zdravstvu vsaj delno povrnili, je minilo več let. A ta rana iz preteklosti kljub vsemu trudu še ni povsem zaceljena.

Jure Eržen/Delo