Uvedbo davčnih blagajn bo določil zakon o davčnem potrjevanju računov, o katerem je Mateja Vraničar s finančnega ministrstva povedala, da se bo postopek potrjevanja računov zahteval za vse osebe, ki izdajajo račune pri gotovinskem poslovanju.
Po predlogu bodo blagajne zavezancev preko spleta povezane s centralnim informacijskim sistemom Finančne uprave RS (Furs), ki bo potrdila ter shranila podatke o računih v postopku njihove izdaje v realnem času. S tem se bo omogočalo sledljivost in učinkovitost nadzora nad izdanimi računi ter prispevalo k omejitvi sive ekonomije.
Sistem bo poskusno stekel že 1. decembra letos, obvezen pa bo od 2. januarja 2016, vendar bodo imeli zavezanci po besedah Vraničarjeve še do konca leta 2017 na voljo prehodno obdobje, v katerem se bodo lahko samostojno odločili, ali bodo za izdajo računov uporabili elektronsko napravo z vzpostavljeno elektronsko povezavo s Fursom ali pa bodo račune izdajali še iz vezane knjige računov.
Vlada si od davčnih blagajn obeta za 50 do 100 milijonov evrov več pobranih javnih dajatev letno, in sicer tako iz naslova davka na dodano vrednost, davka od dohodkov pravnih oseb, davka od dohodkov iz dejavnosti, dohodnine in drugih dajatev, kot tudi iz naslova pravilnega obračuna prispevkov za socialno varnost ter nadzora nad zakonitostjo zaposlovanja oz. dela.
V poslanskih skupinah predlog zakona načeloma podpirajo, saj gre za ukrep zoper sivo ekonomijo, ki, kot je dejal Janko Veber (SD), "nekako poje kar 10 odstotkov bruto domačega proizvoda". Da ne bo zajezil sive ekonomije, so posvarili le v SDS. Zakon namreč ne bo zajel tistih, ki računov sploh ne izdajajo, ti pa predstavljajo resničen problem v družbi, je pojasnila Suzana Lep Šimenko (SDS).
Predloga zakona prav tako ne bodo podprli v NSi, katere poslanec Jožef Horvat je opozoril, da ne bo izboljšal poslovnega okolja v Sloveniji. Ravno nasprotno: ukrep dodatno administrativno in tudi finančno obremenjuje gospodarstvo, je dejal.
"Davčne blagajne je treba vpeljati čim prej. Dovolj je sive ekonomije in goljufije," je po drugi strani dejala Marija Antonija Kovačič (DeSUS). Strinjal se je Luka Mesec (ZL), ki je dejal, da davčne blagajne širijo bazo zavezancev in bodo pozitivno vplivale na proračunske prihodke.
Veber se je strinjal s poslanci NSi, da lahko davčne blagajne otežijo poslovanje gospodarstva. Vse več podjetnikov in obrtnikov v zadnjem času potrebuje brezplačno zdravniško pomoč, je dejal in se zbal, da bi bi nakup davčnih blagajn zanje tako veliko dodatno breme, da bi prenehali z dejavnostjo.
Ena bolj spornih določb predloga zakona so predvidene kazni za kupce, ki ne bodo vzeli računa za kupljeno blago oz. naročeno storitev. Veber je menil, da bi bil zakon bistveno primernejši, če te določbe v njem sploh ne bi bilo, in tudi Mesec je dejal, da verjetno nima smisla nekoga kaznovati s 40 evri globe, če zavrže, recimo, račun za 10 evrov.
Kupce, ki ne bodo vzeli in zadržali računa neposredno do odhoda iz poslovnega prostora oz. do poteka garancijske dobe, lahko po predlogu doleti do 400 evrov kazni. To pa se ne zdi preveč poslancem DeSUS. "Tudi kupci se morajo zavedati pomena izdajanja računov, nenazadnje imajo veliko vlogo v celotnem prodajnem postopku," je dejala Kovačičeva.
