Na TV Slovenija 1 je v začetku januarja štartalo novih pet dokumentarnih filmov Slovenski vodni krog. Dokumentarna TV-serija Slovenski vodni krog, pod katero se kot scenarist in režiser podpisuje Matjaž Mihelčič, pripoveduje zgodbe o slovenskih potokih, rekah, jezerih in morskih zalivih.
V 19 letih so njeni ustvarjalci posneli 130 vodnih zgodb, te pa se bodo nadaljevale tudi v prihodnje, kajti Slovenija je polna vodotokov s skritimi kotički, ki se neprestano spreminjajo ter tvorijo nove vodne zgodbe. Vode znova presenetijo še tako zahtevnega gledalca in občudovalca naravnih biserov, zato jih je vredno spremljati še naprej.
21. januarja ob 17.20 na TV SLO 1 - Reka Vipava
Vipáva (it. Vipacco) je reka v jugozahodni Sloveniji, levi pritok Soče. Izvira iz več kraških izvirov v Vipavi in teče večino poti po južnem obrobju Vipavske doline proti zahodu. V spodnjem toku se pomakne povsem ob vznožje Krasa in teče po južnem robu Goriškega polja vse do izliva v Sočo pri Sovodnjah. Tokratna vodna pot nas vodi od sotočja Vipave s Sočo gor, mimo vinskih trt, učnih poti ob reki Vipavi, gradov, ostankov mlinov, zgodb preteklosti vse do izvirov reke Vipave, ki jim danes obiskovalci pogosto rečejo slovenske Benetke. V vodni krajini reke Vipave je ena izmed značilnosti doline njena odprtost proti zahodu. S te smeri prodira vpliv sredozemskega podnebja, zaradi česar je vegetacijska doba za dva meseca daljša kot v osrednji Sloveniji. In prav ta gričevja, kulturna in naravna dediščina s sprehajalnimi potmi na bregovih reke Vipave dajejo poseben čar obiskovalcem vodnega kroga Vipave z vsega sveta.
28. januarja ob 17.20 na TV SLO 1 - Selška Sora
Selška Sora je glavni vodotok v severnem delu Škofjeloškega hribovja. Izvira kot majhen studenec nad vasjo Zgornja Sorica tik pod cesto proti Petrovemu Brdu, teče skozi vas proti jugu, sprva po plitvi, neizraziti dolini, nato po vse globlji grapi proti jugovzhodu do sotočja z Zadnjo Soro na nadmorski višini okoli 600 metrov. Ta pritok je sicer daljši in izvira višje na južnem pobočju Lajnarja nad Petrovim Brdom na nadmorski višini okoli 1000 metrov, vendar velja potok iz Zgornje Sorice za povirni del Selške Sore. Struga Selške Sore je sicer še na precejšnji dolžini v razmeroma naravnem stanju, na številnih odsekih pa je spremenjena v enolično, s skalami obloženo korito trapezaste oblike. Takšni posegi so na mnogih mestih nujno potrebni, saj hudourniške vode marsikje ogrožajo ceste in drugo infrastrukturo ter stanovanjske in druge zgradbe v naseljih, vendar je v takšnih strugah hitrost odtekanja visokih voda veliko večja, bistveno pa se zmanjša njena naravna raznolikost. Po katastrofalnih poplavah leta 2007 so bili izvedeni številni novi posegi skozi Železnike, v zgornjem toku nad Podroštom, med Dolenjo vasjo in Bukovico.
4. februarja ob 17.20 na TV SLO 1 - Potok Reka
Potok Reka je drugi desni pritok reke Pšata. Izvira v dveh povirnih krakih, Lukenjski graben in Brezovški graben, na Krvavcu in teče skozi Cerklje na Gorenjskem. Lukenjski graben zbira svoje vode na Kriški planini na Krvavcu, Brezovški graben pa na zahodnih pobočjih Krvavca. Pôtok kot vodotok je dokaj ozek pas tekoče vode, ki se navadno zliva v večje potoke in kasneje tudi v reke ali morja. Potoki običajno niso širši od treh metrov. Njihovo dno je kamnito, prodnato ali zamuljeno. Kamnito dno je pogosto obraslo z algami, planktona pa v vodi skoraj ni. Prav potok Reka ima svoja izvirna kraka v dveh gozdnih grabnih, ki izvirata v hribovitem območju. Imata strm padec, kar povzroča talno in bočno erozijo in je hitrost odtekanja vode zato večja. Na dveh izvirnih krakih Brezovškega in Lukenjskega grabna se danes izvajajo inovativni pristopi pri urejanju hudournikov z uvajanjem novih hudourniških pregrad in prodnih zadrževalnikov. Vse to z namenom, da se preprečijo hudourniški nanosi materiala ter erozija brežin po strugi navzdol, ki povečujejo poplavno ogroženost infrastrukture in naselij ob potoku Reka dolvodno.
