Vas bomo jeseni v Eni žlahtni štoriji še lahko gledali?
Vsi smo bili prepričani, da se je nadaljevanka res zaključila. Scenografijo v studiu, kjer smo snemali, so že začeli podirati, jaz sem si rezervirala počitnice, potem pa so se dogovorili, da se bo snemanje nadaljevalo. Odločila sem se, da bom sodelovala še naprej, saj smo se imeli res super in bi bilo škoda, da bi tako dober projekt in druženje izpustila.

Serija je izjemno gledana. Ali opažate, da vas zdaj na cesti še bolj prepoznajo?
Kot otrok sem nastopila v filmu Sreča na vrvici in še danes me največ ljudi pozna po tem filmu. Da me ljudje še danes prepoznajo, je kar neverjetno in zame zelo velik kompliment. V Eni žlahtni štoriji igram zelo fino gospo, kar zasebno nisem, tako da je že to razlog, da me ne prepoznajo vedno. Prepoznavnost je sicer večja kot prej, a že če si  spnem lase, lahko grem po cesti brez težav. Svoje zasebno življenje čuvam zase. Se bo pa moral tudi sin (Žan Perko, op. p.) počasi navaditi na to, saj je končal akademijo in je igralec. Jeseni ga boste lahko gledali v novi seriji Reka ljubezni na Pop TV.

Ali kdaj obžalujete svojo odločitev za igralstvo?
Uh … Igralstvo je eden najlepših in najtežjih poklicev. Ves čas gradiš in zidaš gradove v oblakih, ki se, ko predstava mine, sesujejo v prah. Navaditi se moraš na večne vzpone in padce, na življenje brez urnika, sprejeti moraš, da je tvojemu delu podrejeno vse. Veliko je odvisno od tega, kakšne vloge dobiš in kako jih odigraš, seveda. Če dolgo časa ne prideš do dobre vloge, se lahko hitro ujameš v zanko nezadovoljstva … Biti moraš super občutljiv, da lahko ujameš stanja, ki jih narekuje vloga, v kateri nastopaš, hkrati pa psihično izredno stabilen in prepričan vase, da lahko vsak večer stopiš na oder pred tristo ljudi. Kadar predstava uspe, je to neskončno navdušujoče, kadar ne, pa težko in izčrpavajoče.

Celoten intervju vas čaka v novi številki revije Vklop!