S svojim družbeno angažiranim delom velja za eno zadnjih pravih raziskovalnih novinark pri nas, s čimer si je prislužila ogromno simpatij javnosti, pa tudi cehovsko nagrado za izjemne dosežke v preiskovalnem novinarstvu in priznanje Slovenka leta.
Vam je kdaj žal, da ste izbrali novinarstvo?
Vsak dan se tolčem z lopato po glavi, a ko bolečina popusti, je to še vedno to. To je moj poklic, moje življenje. Ni mi žal. Ko so težave, napadi, sem izmozgana, zbita od silnega novinarjenja, se vprašam, kaj mi je tega treba. Mar bi bila v službi od sedmih do treh, imela življenje, pozabila na probleme, v miru pila kavo ... A to ne bi bilo zame.
Zakaj bi se danes mlad človek odločil za ta poklic?
Če mlad človek spremlja, kaj se dogaja v družbi in novinarstvu, ter če bi imel zrelo glavo, kot jo imam jaz zdaj, ta odločitev ne bi bila lahka. Mladi so romantiki, menijo, da lahko spremenijo svet, da smo čuvaji, ki lajamo in nas slišijo. A ni tako. Včasih je bila odločitev lažja. Romantika je zdržala dlje, ker so se novinarji gradili počasi, zdaj pa prideš, vržen si v kloako in plavaj ali se utopi. In ko moliš glavo iz greznice, si lahko novinar in delaš, kot je treba, ali pa se kot družbenopolitični delavec ideološko dereš. Včasih je bilo več idealov, morale, etike, ali pa je to le moj občutek.
Od kod črpate moč, pogum, energijo in vztrajnost?
Iz karakterja. Bolijo me krivice, umazane zgodbe, zahrbtnost, grabežljivost. Včasih se usedem in se vprašam, kako je možno, da ljudje počnejo take stvari. Moti me sistem, ki dopušča zlorabe, da obstajajo ljudje, ki so prezrti, preslišani, ljudje, ki jih prinašajo okrog za dobiček. Ta nemoralnost. Ta poklic mi je kar pisan na kožo. Še vedno me vleče v zgodbe. Informacij imam ogromno. Mislila sem, da jih bo z leti manj, pa jih je vedno več.
Verjamete v rek, da ima vsak človek svojo ceno? Kakšna je vaša?
Nimam cene. Nekdo mi jo je postavil v tvitu, a mene se ne da kupiti. Če že grem na kakšen novoletni sprejem, tam ne vzamem niti darilne steklenice vina. Ne prejemam nagrad, nisem podkupljiva. Edina, ki mi lahko postavita ceno, sta moja otroka. (smeh)
Celoten intervju preberite v novi številki revije Vklop!
