Kako se počutite teden dni po prejemu nagrade?

Pozitivno v stresu. Od ena do deset ... nekje na trinajst! (smeh) Ravnokar sem izvedel, da se borim za ime meseca na Valu 202. Uf!

Za projekt 20 za 20 ste hodili na pohode, pekli kekse, mešali koktejle in še kaj. Kaj je najbolj nora stvar, ki ste jo naredili?

Nobene ne bi označil kot nore, vsaka je posebna. Vse, česar sem se lotil, je obrodilo sadove. Zanimiva ideja so bile smetarske igre na Ptuju. Javno podjetje Ptuj je organiziralo ločevanje odpadkov in tako smo zbrali sredstva za nakup inštrumentov za štiri osnovne šole. Mešanje koktejlov je bil podvig zame.

Poznate točen znesek, koliko denarja se je nabralo v dveh letih?

Ne, nisem štel, ker bi bilo to enostavno prezamudno. Vem, da smo zbrali več kot 60.000 evrov prispevkov za nakup glasbil. Naj poudarim, da ti prispevki niso šli preko mojega računa, temveč neposredno za nakup glasbil. Iz mojega žepa pa je šlo skoraj 20.000 evrov vložka, da je šel projekt naprej.

Torej govorimo o 80.000 evrih plus inštrumenti, ki so jih proizvajalci brezplačno odstopili za šole?

Tako je. Vrednost je tam skoraj 100.000 evrov. Lahko bi gledal tudi iz te perspektive, a nočem: ko grem na šolo, mi gre šest, sedem ur, prej moram po glasbila, kar je spet dve, tri ure, tisti dan, ko grem na šolo, ne morem poučevati, poučevanje pa je ob bendu moj edini vir dohodka. Če bi prištel še nekaj deset evrov, ki bi jih dobil za inštrukcije, bi znesek krepko presegel prej omenjeno številko.

Celoten intervju lahko preberete v novi številki revije Vklop!