Nasveti

Mladostni pri 150 letih

Lara Jelen
27. 4. 2024, 04.00
Deli članek:

Dočakati visoko starost z ogromno energije na zalogi, dobrim počutjem in zvrhano mero zadovoljstva – misija nemogoče? Niti ne, so se strinjali predavatelji na konferenci o zdravi dolgoživosti (nedavno je v organizaciji Društva za vitalno podaljševanje življenja Slovenije in češke organizacije Longevity Forum potekala na Inštitutu Jožefa Stefana v Ljubljani), ki pravijo, da se trenutno na tem področju odvija prava revolucija, in ciljajo na to, da bi se v prihodnosti ljudje pri 150 letih še vedno počutili mladostno.

revija Jana
Kako dolgo živeti in se dobro imeti?

Vsakodnevne odločitve so zelo pomembne! 

Enej Kuščer, doktor biotehnologije in ustanovitelj NU, vodilnega podjetja, osredotočenega na dolgoživost, je prepričan, da imajo naše celice in organizem sposobnost obnove. »S staranjem to sposobnost sicer počasi izgubljamo, zaradi česar se začnejo pojavljati različni zdravstveni problemi. A motite se, če mislite, da je to enosmerna cesta! Mehanizme obnove lahko ponovno zaženemo, obnovimo oslabljeno tkivo in oživimo mikrobiom. Perfektno bi bilo, če bi za vse to začeli skrbeti, še preden zbolimo. Naše vsakodnevne odločitve so zelo pomembne, dva človeka si lahko delita enak dedni zapis, pa bosta čez dvajset let popolnoma drug skupek celic, če bo eden ves čas preživel na kavču, drugi pa bo redno telovadil in jedel vegansko hrano.« 

Znanstveniki sicer hitijo z novimi izumi za dolgoživost. »V laboratorijih so že uspeli pretvoriti kožno celico v stanje zarodne, jo klonirati in s 3D-printerjem natiskati novo 3D-srce. Tega so nato stimulirali z elektrošokom, da je začelo v laboratoriju utripati. Se sploh zavedamo, kaj to pomeni? To ni več znanstvena fantastika, čez nekaj let po vsej verjetnosti ne bo več treba čakati na tragedijo, da bo nekdo umrl in bo omogočena transplantacija srca. Novo srce lahko ustvarimo v laboratoriju!«

Eden največjih problemov v zdravstvu so po njegovem razne meritve in testi zdravja, rezervirani za takrat, ko človek že zboli. »Človeško telo ima ogromno sposobnost prilagajanja na dolgoročno škodljive dejavnike ali procese, ki se odvijajo v njem. Če bi zdravstvene meritve opravljali, ko smo še zdravi, denimo preverjali raven glukoze in drugih parametrov v krvi, stanje našega mikrobioma in podobno, bi lahko preprečili marsikateri zdravstveni problem. Meritve so ključne. Lahko počnemo vse prav, upoštevamo vsa splošna priporočila za zdrav življenjski slog, a če ne vemo, kaj se dogaja v našem telesu in kako reagira na navade (tudi prehranjevalne), je vse na slepo,« poudarja. Sam se je z meritvami in analizo lastnega epigenoma prepričal, kako močno je spanje po zgolj pet ur na noč v času študija in zaganjanja podjetja vplivalo nanj. Vsaj od sedem do osem ur spanja na noč je zato zdaj zanj pravilo, ki ga le redko prekrši.

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 17, 23. april, 2024.

revija Jana
Izšla je nova številka revije Jana. Prijazno vabljeni k branju!