Zdravje

So vaša ušesa še v dobri formi?

Zvonka Kričej
9. 11. 2023, 15.09
Posodobljeno: 17. 11. 2023, 09.43
Deli članek:

Sluh je prvi čut, ki se nam razvije; plod zaznava zvok že v maternici. Vse od rojstva je sluh najpomembnejše čutilo, ki omogoča medčloveško komunikacijo, s čimer močno vpliva na duševno zdravje in čustveno ravnovesje. Če je sluh v katerem koli življenjskem obdobju prizadet, je kakovost življenja okrnjena.

Okvara sluha lahko nastopi nenadoma ali postopoma, prizadeti sta lahko obe ušesi ali samo eno. Kljub uspešnemu zdravljenju bolezni, ki nezdravljene vodijo v naglušnost ali celo gluhost, število ljudi z okvaro sluha neprestano narašča. S podaljševanjem življenjske dobe se povečuje tudi delež ljudi s starostno izgubo sluha. Hkrati se je s sodobnim načinom življenja povečala izpostavljenost hrupu in drugim dejavnikom, ki škodljivo vplivajo na zdravje in sluh.

Oblik izgube sluha je več

Uho s svojo kompleksno zgradbo zvok sprejme, pretvori in pošlje naprej do možganov. Zvok najprej potuje po sluhovodu do bobniča in ga zaniha, to pa se prek slušnih koščic (kladivce, nakovalce in stremence) prenaša do notranjega ušesa. Moteno prevajanje zvoka do notranjega ušesa povzroči prevodno izgubo sluha. V čutnih celicah notranjega ušesa se zvočno valovanje pretvori v signale, ki se po živčnih poteh prenašajo v možgane. 

Vzrokov prevodne izgube sluha je veliko, a v večini primerov jo lahko uspešno pozdravimo. Že čep ušesnega masla lahko zapre sluhovod in zaduši zvok. Pogost vzrok slabšega sluha je tudi akutno vnetje srednjega ušesa. Kronična vnetja srednjega ušesa, ki so lahko tudi posledica nezdravljenih akutnih vnetij, povzročijo okvaro v srednjem ušesu, kar vodi do motenega prevajanja zvoka in prevodne izgube sluha. Kronična vnetja srednjega ušesa lahko leta potekajo brez bolečin, le z občasnim izcedkom iz ušesa. Takšna vnetja zdravimo kirurško. Vzrok prevodne naglušnosti je lahko tudi otoskleroza, pri kateri gre za nepomično stremence, ki ne more prenesti zvoka do notranjega ušesa. Bolezen je pogostejša pri ženskah, pojavi se med tridesetim in štiridesetim letom in se jo da uspešno pozdraviti z operacijo.

Če motnjo v zaznavanju zvoka povzroči okvara čutnih celic in živčnih poti, pa govorimo o zaznavni izgubi sluha. Največkrat napreduje postopoma, vendar lahko do nje pride tudi nenadoma, v nekaj urah ali dneh. Ob nenadni zaznavni izgubi sluha je prizadeto le eno uho. Čeprav se sluh največkrat vsaj deloma povrne, možnost ozdravitve izboljšamo s takojšnjim zdravljenjem s kortikosteroidi. Ob nenadni zaznavni izgubi sluha zato priporočamo takojšen pregled pri otorinolaringologu. Enostranska zaznavna naglušnost se lahko razvije tudi postopoma, v več letih. Vzrok tovrstne postopne izgube sluha je lahko tudi tumor slušnega živca. 

Tudi zelo glasni zvoki lahko povzročijo zaznavno naglušnost, takrat govorimo o akustični travmi. Zelo glasen kratek zvok, ki na primer nastane ob eksploziji, povzroči začasno ali celo trajno in nepopravljivo izgubo sluha. Tudi dolgotrajna izpostavljenost hrupu pripelje do odmiranja čutnic v notranjem ušesu. Navadno tak bolnik ne sliši visokih frekvenc na obeh ušesih, naglušnost pa pogosto spremlja šumenje. Na to velja pomisliti ob bučnih praznovanjih, kakršna so v navadi ob koncu leta.

Spremembe, ki pridejo z leti

Napredujoči zaznavni naglušnosti na obeh ušesih, ki se razvije s staranjem, pravimo starostna naglušnost. Vzroki zanjo še niso docela pojasnjeni, vemo pa, da se spremembe v sluhu začnejo dogajati že pri dvajsetih letih. Že takrat pride do počasnega odmiranja čutnih celic, ki skrbijo za zaznavanje tonov zelo visokih frekvenc. Tega v vsakodnevnem življenju niti ne zaznamo, z leti pa okvara postopoma napreduje tudi na območje nekoliko nižjih frekvenc, ki so pomembne za sporazumevanje. Človek s starostno naglušnostjo se sprva pritožuje, da ne sliši telefona in ne more slediti pogovoru v družbi in hrupu. Izgubi sluha se pogosto pridruži šumenje, ki je lahko celo hujša nadloga kot naglušnost. Dalj časa trajajoča in napredujoča izguba sluha je pri starejših resen problem, ki jih močno osami ter lahko vodi v spremembe osebnosti in obnašanja. Hujša naglušnost namreč močno oteži sporazumevanje z okolico, kar pri starostnikih povzroči izgubo socialnih stikov in depresijo. Pri osemdesetih letih zato večina ljudi že potrebuje slušne pripomočke.

Kako do slušnih aparatov

Gluhi in naglušni potrebujejo pregled pri otorinolaringologu, ki običajno že z razgovorom in pregledom približno oceni izgubo sluha. Za natančno določitev vrste in stopnje izgube sluha so potrebni dodatni pregledi s posebnimi napravami - avdiometri. Če zdravnik ugotovi trajno poškodbo sluha, ki je ni mogoče odpraviti z zdravili ali operacijo, predpiše slušni aparat. Najučinkovitejša je uporaba slušnih aparatov v obeh ušesih. S tem se izboljša ne le poslušanje, temveč tudi orientacija v prostoru, zmanjša se moteče šumenje in prepreči se postopno zmanjšanje razumevanja govora.

Slušni aparati so miniaturni ojačevalniki zvoka. Sodobna digitalna tehnika omogoča kakovostno zaznavanje zvoka in razumevanje govora tudi v hrupnem okolju, celo pri težjih okvarah sluha. Slušni aparat je pripomoček, ki izboljša komunikacijo in s tem kakovost življenja, ne more pa preprečiti izgube sluha, če bolezen napreduje. Oseba, ki dobi slušni aparat, najprej potrebuje strokovno uvajanje pri posebej izurjenih strokovnjakih. S strokovno izbranim in pravilno nastavljenim slušnim aparatom je mogoče naglušne ljudi rešiti iz sveta tišine in zapolniti praznino v komunikaciji, ki jo sicer izguba sluha pušča za seboj.

Povezava s televizorjem, radiem, telefonom

Najsodobnejši slušni aparati uporabljajo digitalno tehnologijo, ki omogoča bistveno boljše prilagajanje zvoka posameznikovim potrebam. To pomeni, da lahko aparati bolje filtrirajo hrup in izboljšajo kakovost zvoka. Poleg tega so majhni in bistveno bolj diskretni kot njihovi predhodniki. Sodobni aparati se samodejno prilagajajo različnim okoljem in situacijam, denimo takrat, ko se uporabnik premika iz tihega v hrupno okolje. Ena njihovih najbolj bistvenih prednosti pa je, da se lahko povežejo z drugimi napravami, kot so pametni telefoni, televizorji ali računalniki, kar omogoča bistveno boljše izkušnje poslušanja. Seveda pa tudi najsodobnejši slušni aparati žal ne omogočajo, da bi naglušni ponovno slišali celoten frekvenčni spekter, ki se pri otrocih razteza nekje od 20 do 20.000 Hz.  Nekateri slušni aparati vključujejo funkcijo za maskiranje tinitusa, kar zlasti cenijo tisti, ki jih pesti ta nadloga. Sodobni slušni aparati premorejo tudi tehnologijo za zmanjšanje povratnega zvoka oziroma mikrofonije, tistega značilnega piskanja, ki je pogosto povezano s starimi modeli slušnih aparatov. Nekateri najsodobnejši modeli so celo odporni proti vodi, kar pomeni, da jih lahko uporabljate tudi med plavanjem ali tuširanjem. A takšni so v tem hipu še zelo redki. Razveseljivo je dejstvo, da je v najsodobnejših slušnih aparatih baterija precej dolgotrajna baterije, nekateri pa premorejo tudi polnilne baterije, kar je bolj priročno in okolju prijazno.