Odkrita črna luknja je nastala 430 milijonov let po nastanku vesolja, ugotavljajo avtorji raziskave, ki je bila objavljena v prestižni znanstveni reviji Nature.
To pomeni, da gre za črno luknjo, ki je nastala pred več kot 13 milijardami let in je 200 milijonov let starejša od vseh doslej zabeleženih črnih lukenj, je za AFP povedal astronom z univerze v Cambridgeu in soavtor raziskave Jan Scholtz.
Črna luknja vase posrka vse, kar se ji približa
Črna luknja je izjemno masovno nebesno telo s tako močno gravitacijo, da mu ne more uiti nič, ne delci ne elektromagnetno valovanje, kot je na primer svetloba. Splošna teorija relativnosti predvideva, da dovolj veliko nakopičene mase na majhnem prostoru lahko popači prostor-čas v vesolju in ustvari črno luknjo, ki vase posrka vse, kar se ji približa.
Njeno gravitacijsko polje je tolikšno, da ubežna hitrost presega hitrost svetlobe. In ker tako ne oddaja ničesar, jo je mogoče opaziti le posredno, dobesedno kot območje, kjer ni ničesar.
Črne luknje nekoč uganke za fizike
O tovrstnih nebesnih telesih, ki imajo tako močna gravitacijska polja, da jim ne more uiti niti svetloba, so začeli razmišljati že v 18. stoletju. A vse do 60. let 20. stoletja so bile črne luknje matematična uganka za fizike.
Novo odkritje pod vprašaj postavlja do sedaj uveljavljena prepričanja o nastanku črnih lukenj in odpira razprave o tem, ali so morebiti ta nebesna telesa nastajala drugače v zgodnjih obdobjih vesolja, še navaja AFP.
Leta 2021 izstreljeni teleskop James Webb s pomočjo naprednih instrumentov preučuje nastanek vesolja vse do 200 milijonov let po velikem poku, kar je za 300 milijonov let več kot njegov predhodnik Hubble.
