Višje temperature so omehčale tudi pregovorno hladni permafrost. Oxfordski profesor dr. Giddeon Henderson ugotavlja, da gre za naravni pojav, a da se permafrost tali izredno hitro. »Segrevanje izpred 130.000 let je trajalo več tisočletij. Segrevanje, ki smo mu priča zdaj, traja nekaj desetletij, morda stoletje,« je dejal Henderson.
Eksplozije plinov
Njegovo strokovno mnenje je, da bo taljenje permafrosta imelo velik vpliv na podnebje in še večje – neugodne – posledice. Permafrost namreč uravnava količine ogljika v okolju s skladiščenjem ogljika, ki se sprošča pri kurjenju fosilnih goriv. V Sibiriji pa se je proces obrnil. S tem ko permafrost sprošča ogljik, dobi segrevanje ozračja dodaten zalet.
Tako pridemo do velikanskih lukenj v tleh, ki so se na severu Sibirije začele pojavljati leta 2014. Čeprav ni znano, zakaj nastajajo, pa najširše sprejeta teorija pravi, da se rojevajo ob eksplozijah pod površjem ujetih plinov, ki jih sprošča taleči se permafrost.
