Analiza fosilov morske megafavne iz pliocena in pleistocena (od 5,3 milijona let do 9.700 let pr. n. š.) je pokazala, da medtem ko je dogodek najbolj ogrozil morski živelj, ta ni bil edini. Poleg tretjine največjih morskih sesalcev je neznani dogodek izbrisal 43 odstotkov vseh vrst želv, 9 odstotkov vrst morskih psov in 35 odstotkov ptic. Skupno so morski sesalci bili ob 55 odstotkov svoje raznovrstnosti, od česar si nikoli niso opomogli.
Kar seveda ni bilo brez posledic. Strokovnjaki z Univerze v Zürichu ocenjujejo, da je izginilo 17 odstotkov raznolikosti ekoloških funkcij v ekosistemu, 21 odstotkov pa se jih je spremenilo. Nekateri plenilci se brez njim ljubega vira hrane niso zmogli prilagoditi in so izumrli, nastale pa so nove vrste, ki so izzvale stare.
Najverjetneje podnebne spremembe
Strokovnjaki še ne vedo, kaj je bil vzrok za izumrtje. A glede na to, da so krajšo potegnili veliki morski sesalci, sklepajo, da so jim smrtni udarec zavdale podnebne spremembe.
Za izumrtje do nedavnega sploh niso vedeli.
