Zanimivosti

Razkol med njenimi republikami in konec Jugoslavije

U.K.
20. 1. 2015, 20.44
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.56
Deli članek:

Dvajsetega januarja 1990 se je začel zadnji kongres Zveze komunistov Jugoslavije, ki je pokazal velik razkol med Slovenijo, Hrvaško in preostalimi republikami takratne Jugoslavije.

Arhiv Svet24

Zveza komunistov Jugoslavije je bila organizacija, ki je nastala novembra 1952 s preimenovanjem dotedanje Komunistične partije Jugoslavije. Ukinjena je bila leta 1989, leta 1990 pa se je preoblikovala v Stranko demokratične prenove. Komunistična partija Jugoslavije je bila jugoslovanska politična stranka, ki je nastala leta 1919. Med drugo svetovno vojno je prevzela vodilno politično vlogo. Že takrat so nastale razlike med KPJ in sovjetsko KP; prelom se je zgodil z Informbirojevo odločitvijo leta 1948. Z razpadom Socialistične federativne republike Jugoslavije je propadla tudi KPJ.

Slovenska delegacija zveze komunistov je predlagala konfederalno ureditev države. Slovenski predlogi so se nanašali na uvedbo večstrankarskega sistema, avtonomnost in enakopravnost vseh političnih enot, prepoved mučenja političnih zapornikov ... Delegacijo, ki jo je vodil Milan Kučan, so večinski srbski predstavniki enotno preglasovali. Po dveh dneh zasedanja in ostrih besednih spopadih je 22. januarja 1990 delegacija iz Slovenije zapustila kongres. Vodja ZK Srbije, Slobodan Milošević, je predlagal, da se kongres nadaljuje brez slovenskih predstavnikov, vendar se hrvaški delegati s tem niso strinjali. Skupaj s Hrvati so kongres zapustili tudi predstavniki Makedonije ter Bosne in Hercegovine. To je eden izmed ključnih dogodkov, ki je pospešil razpad Jugoslavije. 

Dogodki na današnji dan

1667 – konec trinajstletne vojne med Poljsko in Rusijo
1888 – izhajati začne slovenska literarna revija Dom in Svet
1919 – regent Aleksander I. Karađorđević pooblasti Janka Brejca in Gregorja Žerjava za sestavo deželne vlade v Ljubljani
1943 – začetek četrte sovražnikove ofenzive v Bosni, Liki in Kordunu
1945 – prva smučarska tekma partizanov na osvobojenem ozemlju v Cerknem
1946 – Charles de Gaulle odstopi z mesta francoskega predsednika
1969 – skupina The Beatles zadnjič javno nastopi
1976 – Palestinci med pokolom v Damourju pobijejo okoli 330 maronitov
1980 – Bojan Križaj v Wengnu doseže prvo slovensko zmago v alpskem smučanju
2009 – inavguracija Baracka Obame kot prvega temnopoltega predsednika ZDA

Rojstva
1499 – Sebastian Franck, nemški humanist, reformator in mistik 
1716 – Jean-Jacques Barthelemy, francoski arheolog, pisatelj 
1873 – Karel Ozvald, slovenski pedagog 
1890 – Fedor Gradišnik, slovenski dramatik 
1920 – Federico Fellini, italijanski filmski režiser 
1930 – Edwin Eugene »Buzz« Aldrin mlajši, ameriški astronavt
1946 – David Lynch, ameriški filmski režiser
1980 – Petra Rampre, slovenska tenisačica
1987 – Marco Simoncelli, italijanski motociklistični dirkač 
1991 – Polona Hercog, slovenska tenisačica

Smrti
1156 – sveti Henrik Finski, prvi finski škof in mučenik
1189 – cesar Shizong, dinastija Jin 
1713 – Pavao Ritter Vitezović, hrvaški pisatelj, zgodovinar, leksikograf 
1862 – Samuel Colt, ameriški izumitelj revolverja 
1875 – Jean-François Millet, francoski slikar 
1904 – Ferdinand Ritter von Mannlicher, avstrijski izdelovalec orožja 
1907 – Dimitrij Ivanovič Mendelejev, ruski kemik 
1907 – Vendel Ratkovič, slovenski pisatelj, duhovnik in kanonik na Ogrskem 
1936 – Jurij V., britanski kralj 
1993 – Edda van Heemstra Ruston – Audrey Hepburn, belgijsko-ameriška filmska igralka