Zanimivosti

Strokovnjak svari pred smrtonosnimi cunamiji

J.P.
2. 1. 2015, 10.35
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.56
Deli članek:

Sodeč po novi računalniški simulaciji bi vesoljski kamen, če bi v ocean padel na ravno pravšnjem mestu, povzročil valove, ki bi preplavili številna obalna območja.

Arhiv Svet24

Če bi torej asteroid priletel v kontinentalno polico ob obali Marylanda v Združenih državah Amerike, bi lahko povzročil sedemmetrske valove in s tem več ur trajajoče poplave vse od New Yorka pa do Georgie. Podobno bi se zgodilo v primeru padca asteroida ob kalifornijski obali, pod vodo pa bi lahko končale številne tamkajšnje elektrarne.

Wikipedija

Padci asteroidov, kakršen se je pred 65 milijoni let zgodil v Mehiki in ki naj bi z obličja Zemlje izbrisal dinozavre, so izjemno redki. Manjši vesoljski prišleki, kakršen je bil leta 2013 zaslužen za eksplozijo nad ruskim Čeljabinskom, pa lahko vsakih nekaj desetletij povzročijo znatno materialno škodo.

Če bi asteroidi v ocean padli na točno določenih točkah, bi lahko povzročili trimetrske valove.

Da bi ocenili grožnjo, ki jo takšni asteroidi predstavljajo ameriškim obalnim območjem, so Souheil Ezzedine, matematik Nacionalnega laboratorija Lawrence Livermore v Kaliforniji, in njegovi sodelavci s pomočjo računalniške simulacije simulirali petdesetmetrske asteroide, padajoče v ocean, in posledično valovanje. Ugotovili so, da če bi asteroidi v ocean padli na točno določenih točkah, bi lahko povzročili trimetrske valove. »To je slaba novica,« je povedal Ezzedine, »saj se veliko elektrarn nahaja tako rekoč na obali.« Že poročilo Kalifornijske energijske komisije iz leta 2012 je pokazalo, da bi za 1,4 metra višja morska gladina – to naj bi se zaradi podnebnih sprememb zgodilo do leta 2100 – lahko poplavila marsikatero elektrarno.

Arhiv Svet24

Številni poznavalci pa menijo, da je grožnja cunamijev, ki bi jih lahko povzročili padci asteroid, preprosto neutemeljena. Padec asteroida pred 2,1 milijona let, ki je ob obali Čila naredil velikanski krater, menda ni povzročil cunamija, pravijo strokovnjaki, čeprav je bil premera okoli dveh kilometrov – veliko večji od asteroidov, ki jih je v računalniški simulaciji uporabila Ezzadinova ekipa.