Kdaj ste se začeli zavedati, da je družbeni učinek tako pomemben?
Že prvo leto novoustanovljenega podjetja pred 25 leti. Ko smo se odcepljali od Jugoslavije, je večina slovenskih podjetij izgubila trg in takrat smo preživeli zaradi sodelovanja. Negativne stvari so se začele dogajati leta 1993, prej smo bili podjetniki kot otroci naroda. Ko so se začeli neetični procesi (vmesna privatizacija), smo postali podjetniki kletvica, nekaj negativnega. Boj za družbeno priznanje še vedno traja. Dokler nismo priznani podjetniki, niso družbeno priznani tudi socialni podjetniki. Socialno podjetništvo je običajno podjetništvo – ustvarjanje dodane vrednosti na podjetniški način, s katero dolgoročno ustvarjamo učinkovitejšo družbo.
Zagovarjate dejanja, po katerih sodobni kapitalizem ne slovi: dobro ravnanje z zaposlenimi, pravica do dela za ranljive skupine, odgovornost za deljenje dobička, etično bančništvo.
Lastnik, ki vzame iz podjetja ves dobiček in ga nese v davčne oaze, ni podjetnik. To dela kapital, ki nima obraza. To so finančne mahinacije, ki so se vedno dogajale z odobravanjem politike in države. Podjetniki vlagajo v podjetja in v svojo ekipo. Ob debatah o neplačevanju prispevkov naj se podrobno pogleda, kdo so neplačniki, in hitro se bo ugotovilo, da so taki delodajalci nastali, ker sta jim država in bančni sektor držala »štango«.
Vaša strokovna obsedenost je ergonomija. Prosim, razložite.
To je preventiva za zdravje na delovnem mestu – je interdisciplinarna veda, ki povezuje vse vede o človeku v delovnem okolju. Ergonomija se ukvarja s spremembo delovnega okolja, kako pomagati človeku, da se prilagodi delovnemu okolju, da bo tam obstal in ob tem ostal zdrav. Ker zaposleni najbolje ve, kaj se mu dogaja v delovnem okolju, je prav, da on pove, kako bi lažje delal, kje bi prihranil čas. Mi pa pomagamo, da vodstvo to sliši, razume in sprejme. Menedžment ima interes, da je delavec zadovoljen na delovnem mestu, da je zdrav.
To je v teh časih težko doumljivo.
Vsakega lastnika podjetja to še kako briga! Če se med sabo ne slišijo, je pa problem. Ta proces slišanja in razumevanja je treba izpeljati. Tisti menedžer, ki pokaže, da ceni svoje sodelavce, bo lahko v podjetju veliko lažje uvajal spremembe.
V ospredje potiskate mlade, ker bo treba počasi izklopiti, ste dejali.
Iščem nove sodelavce, ki morajo imeti končano čim višjo formalno izobrazbo, ker na področju socialnega podjetništva manjka razvoja in raziskav. Družbeni razvoj brez raziskovalnega pristopa ni mogoč. Da bi bil v naši skupnosti razvojni oddelek, je naš veliki cilj. Za to si želimo pridobiti državna sredstva, zanje smo že kandidirali, zbrali maksimalno število točk, vendar naposled izpadli, ker smo imeli premajhno dodano vrednost na zaposlenega. Država je ves razvojni denar investirala v podjetja z veliko dodano vrednostjo, ne da bi preverila, ali so ta podjetja v tuji lasti in bo torej lahko šel dobiček (kar je velika dodana vrednost) iz države. Država ni znala oceniti, da potrebujemo raziskave in razvoj (RR) tudi na tem področju, kjer se bo dobiček investiral v lokalni skupnosti in rešil težave, ki jih ima država: visoko stopnjo brezposelnih mladih, premalo delovnih mest za izključene skupine … Smo prvo socialno podjetje, ki je bilo sposobno kandidirati za sredstva za RR, ker smo imeli dovolj izobraženega kadra. Nekdo, ki investira v RR, mora razmišljati, kaj bo dobil kot družba nazaj. Ni nujno, da je cilj samo davek od dobička, cilj je lahko še marsikaj drugega. To je naš podjetniški izziv in želimo, da nam država sledi z zakonodajo in uradniško logiko.
Mladi so dandanes glede zaposljivosti že ranljiva skupina.
Niso. Če enkrat praviš, da za preživetje potrebuješ pomoč drugih, si priznal, da ne znaš preživeti sam – da se vdaš. Čeprav si zdrav in imaš znanje. Preveč se govori, da ni priložnosti za mlade, da nujno potrebujejo pomoč. Mladi se morajo zavedati, da imajo vso usodo v svojih rokah, da se morajo samo pravilno postaviti in poiskati podjetniško okolje, trg, mentorje, moralno podporo. Našli smo se podjetniki z 20- in večletnimi izkušnjami, ki lahko ponudimo okolje za vzgojo novih podjetnikov. Naš prostor in roke naših sodelavcev invalidov smo na primer dali na voljo mladim podjetnikom, da so tudi z našo pomočjo uspešno speljali projekt in po vsem svetu razposlali lumu (merilnik svetlobe za pametne telefone – uspešno financiran projekt na Kickstarterju, op. p.). V naši skupnosti lahko dobijo mladi podjetniki socialno varnost in prvo oporo za zagon podjetja – prevozno sredstvo, prostor, nasvet, vodenje računa.
Kako daleč je projekt pravične banke, katerega pobudnica ste?
Zelo uspešno se razvija. Evropsko združenje etičnih in alternativnih bank (FEBEA) nas je povabilo v svojo skupnost, evropska skupnost in parlament pa sta nas povabila v Bruselj na srečanje zadružnih in etičnih bank, saj želi Evropa preko etičnega in zadružnega bančništva distribuirati skupna sredstva, ki bodo podprla družbenoodgovorne projekte. V Evropi komercialne banke ne igrajo pravilne vloge in evropska politika išče nove poti. Slovensko pravično banko želimo ustanoviti leta 2015. Prepričani smo, da se bo v tem času tudi obstoječi bančni sektor spremenil. Obstale bodo samo banke, ki bodo imele vgrajeno družbeno odgovornost.
Kako bo delovala pravična banka?
Banke niso nastale zato, da bi denar delal denar; dodano vrednost ustvarja samo delo. S pravično banko bodo lahko posamezniki videli, kaj koristnega v družbi ustvarjajo njihovi prihranki. Bistvo vsega je, da ko nekdo v pravično banko vloži denar, s tem pooblasti svojega bankirja, da bo ustvarjal v družbi pogoje za ustvarjanje dodane vrednosti. Ne da bo vlagal v rizične posle, ki bi prinašali velike zaslužke, hitro bogatenje, v podjetja, ki izčrpavajo ljudi … Vlagateljev interes bo varno naložen denar, ne čim večje obresti. Stroški delovanja te banke bodo minimalni. Pravična slovenska banka bo sledila zgledu hrvaške Ebanke. Hrvati so namreč pred nami – po zaslugi neverjetne ekipe Gorana Jerasa (po očetu je Slovenec).
Kako je dejstvo, da ste že od otroštva tabornica, vplivalo na vaše življenje?
Taborništvo je najboljša šola za podjetništvo, saj si pri tabornikih hitro odgovoren – najprej zase, nato za skupino. Učenje vodenja je nujno potrebno za podjetništvo. V Belgiji so z raziskavo ugotovili, da je več kot 50 odstotkov vodilnih v gospodarstvu tabornikov. Verjetno je tudi drugje podobno.
