Sabina se je res nenadoma in nepričakovano poslovila od televizijskih zaslonov, vendar je bila to posledica višje sile. Po prometni nesreči, ki jo je doživela na poti na delo, se je namreč začela mučna in počasna pot rehabilitacije in okrevanja. En sam trenutek tuje krivde je njeno uspešno karierno pot zaustavil za skoraj štiri leta. Po nesreči je zaradi resnih težav večino časa preživela v bolnišnicah, na pregledih in terapijah ter prestala težko operacijo na hrbtenici. »Moja poškodba je bila na videz povsem nedolžna, saj navzven nisem imela niti praske, a se je izkazala za zelo zahrbtno in kompleksno. Zato je bila še toliko nevarnejša, diagnostika pa zelo dolgotrajna.«
Takrat so se začele številne težave, ki kar niso in niso ponehale, celo vse več jih je bilo. In zraven strah, kaj bo, še posebno zaradi nevednosti in negotovosti, ki sta najhujši. Obiski zdravnikov, terapije, zdravila, hoja od vrat do vrat. »Opravila sem številne zahtevne in nevarne preiskave, ki so bile mogoče v Sloveniji, a do odgovora, kje natanko je nesreča pustila posledice, v več kot dveh letih kljub temu žal nismo prišli,« nadaljuje Sabina, ki je kljub svoji siceršnji zadržanosti spregovorila o svojih občutkih, povezanih z zdravljenjem. Ker se ni hotela sprijazniti le z lajšanjem simptomov in kopico zdravil, je zadevo vzela v svoje roke in se odločila stvari priti do dna.
Zahtevna operacija v tujini
Po vztrajanju in samoiniciativnem raziskovanju je vendarle potrkala na prava vrata. Preiskava v Londonu je končno pokazala, kje tiči poškodba, ki ji povzroča tako hude težave. »Po dolgotrajni agoniji se je končno izkazalo, da v tujini opravljajo kirurški poseg, ki je bil potreben pri moji poškodbi. To je bila tudi edina možnost, da se odpravijo posledice nezgode in da se s tem vrnem v normalno življenje. Čeprav sem se zavedala tveganja ob posegu, mi je odleglo, da obstaja pot,« pravi. Tako se je pred kratkim vrnila z zahtevne in kompleksne operacije v Švici, ki jo izvaja le nekaj specialistov na svetu. Zdaj jo čaka še nekaj mesecev intenzivne pooperativne rehabilitacije. »Ko se je rehabilitacija nepričakovano zapletla, me je zelo skelela misel, koliko časa in priložnosti v življenju bom zamudila. Pred nezgodo sem pripravljala avtorsko kulturno oddajo na nacionalki in vpisala magistrski študij psihoanalize. To se je v trenutku sesulo v prah. Vsaj tako se mi je zdelo takrat, zdaj pa na to gledam povsem drugače, kot na dragocen kapital, ki ti ga ne more dati nobena kamera ali mikrofon, temveč le resnično življenje – če cena ni previsoka. Prepričana sem, da je to pri nadaljnjem delu in ustvarjanju lahko le prednost.«
Kot velika ljubiteljica umetnosti zelo pogreša svoje delo in komaj čaka, da se konča okrevanje in se vrne na televizijo ter prireditvene odre. »Kolikor lahko, med rehabilitacijo pocrkljam tudi dušo. Berem, gledam filme, poslušam glasbo in se po novem učim francoščine,« je polna upanja. Za čim hitrejše okrevanje ima še dodatno motivacijo, saj se je pred kratkim poročila z glasbenikom Andrejem Gučkom: »Brez moža, ki mi je ves čas brezpogojno stal ob strani, mi ne bi uspelo prehoditi te težke poti bolečin, hospitalizacij in stisk, saj takšne vrste nezgoda ostro zareže v vse pore življenja, tudi tiste, ki so očem drugih nevidne. Naj se sliši še tako klišejsko in idealistično, a ko odpovedo zdravniki, pomaga le še ljubezen.«
