Zabava

Siddharta: Pri vsakem odnosu mora kdaj počiti!

Sonja Javornik
1. 1. 2014, 13.34
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.53
Deli članek:

Pevec skupine Siddharta Tomi Meglič nam je tik pred koncem leta povedal nekaj več tako o preteklosti kot tudi o načrtih skupine za prihodnje leto. Leto 2013 je bilo za Siddharto plodno – ne nazadnje je pred kratkim izšel dvojni CD in DVD s koncertom z orkestrom, za naslednje leto pa oboževalcem že obljubljajo novosti ...

Maša Kores, Mediaspeed

Na koncertih ste napolnili stadione, zaradi krize pa se je to umirilo. Kaj to pomeni za odnose v skupini?

Imeli smo nekaj neuspelih projektov in tudi finančno krizo, a nas je to še bolj združilo in imamo zdaj manj trenj. Tudi to se nam je moralo zgoditi in ravno v kriznih trenutkih se pokažeta pravi karakter in složnost. Pri vsakem odnosu mora kdaj pa kdaj nekaj počiti, da se stvari postavijo nazaj na svoje mesto.

Kriza nas je še bolj povezala.

Člani skupine ste skupaj že zelo dolgo. Ali se družite vsi ali ste morda nekateri med seboj bolj povezani?

Na dopust hodimo hkrati in pogosto vsi skupaj, vendar tudi v vseh možnih kombinacijah. Res veliko časa preživimo skupaj in vedno nekaj tuhtamo in si najdemo delo. Letos smo tako tri mesece s pomočjo prijateljev urejali svoj novi prostor za vaje, ki smo ga predelali v studio. Poprijeli smo za prav vsako gradbeno delo.

Izdali ste dvojno CD-ploščo z DVD-jem s posnetkom koncerta, ki ste ga imeli junija s simfoničnim orkestrom. Koliko vam to pomeni?

Veliko, saj gre za prvi uradni posnetek z orkestrom, ki se ga tokrat tudi primerno sliši, saj smo se z uporabo akustičnih inštrumentov zvočno najbolj približali drug drugemu. Končno smo snemali tudi s HD-kamerami, da smo za DVD zagotovili najboljšo sliko.

Rekordov v prodaji verjetno ne pričakujete? Ali ste se spraševali o smislu izdaje plošče, glede na to, da vsi tarnajo, kako slaba je prodaja?

Največ albumov smo prodali ravno takrat, ko nismo špekulirali, zato tudi tokrat ne bi radi. Ploščo smo izdali pri založbi ZKP RTV Slovenija, kar pomeni, da sta distribucija in prodaja albuma njihova domena, zato je tudi skrb na naši strani nekoliko manjša. V tujini se je prodaja v veliki meri preselila na internet, pri nas pa se stvari v tej smeri še vedno odvijajo zelo počasi. Sam na ta način kupujem tako digitalne kot fizične izdaje, ki si jih potem naložim na računalnik oziroma predvajalnik. Sami fizični nosilci pa postanejo del okrasja, podobno kot prebrane knjige.

Ali vam je kdaj žal, da ste v produkcijo vložili toliko denarja? Znano je namreč, da ste od vseh glasbenikov pri nas ravno vi največ vlagali v svojo glasbo ...

Ne, ker je bil ta denar vložen v glasbeno sceno in ljudi, ki so nam pri tem pomagali. Navadili smo se na določen nivo in kakovost dela, zato bomo na ta način ustvarjali, dokler nam bo to uspevalo. Ne moremo stopiti korak nazaj, ker se bojim, da bi postali razdraženi in zagrenjeni. Tega si pa ne želimo.

Po novem letu bomo na Poljskem, v Skandinaviji in Nemčiji odigrali nekaj koncertov.

Ali je finančna kriza uničila možnosti, da bi se še delalo tako na veliko?

Mislim, da se bo še dalo delati na veliko, samo situacija se mora umiriti in zbistriti. Trenutna instant produkcija ne bo večno aktualna, vedno več je zanimivih domačih bendov in izvajalcev, ki ustvarjajo kakovostno produkcijo. Ko naši feni – govorim o slovenski rokerski sceni na splošno – ne bodo imeli težav s sredstvi, ki jih bodo lahko namenili za razvedrilo, se bodo tudi bolj neobremenjeno zabavali in množično obiskovali tudi velike domače koncerte.

Ali so vam všeč glasbeni izleti, kot ste ga imeli z Eldo Viler, ko sta skupaj pela na La Vie En Rose?

Da, vendar se v takih situacijah včasih ne počutim najbolj domače, ker se mi zdi, da imam premalo izkušenj. Rad spoznavam drugačne smeri ustvarjanja, ampak raziskovanje neznanih stvari, ki jih v glavi še nisem dovolj premislil, vseeno povzroča nelagodje. Kar pa ne pomeni, da tega ne bi rad več počel, saj je ravno to nelagodje neke vrste trening za ustvarjanje, za naprej.

Kaj poslušate doma?

Zelo odvisno od dnevnega razpoloženja in zelo raznovrstno. Mogoče celo stvari, ki ne gredo najbolj skupaj, saj žanrsko nisem bil nikoli preveč obremenjen. Glasba se v vsakem žanru razvija in zato me včasih prevzame tudi kakšna klasična ali džezovska skladba. Neki lastni glasbeni okus se oblikuje v najstniških letih in zdi se mi, da te ta nikoli ne zapusti. Tako sem sam čustveno najbolj navezan na glasbo iz devetdesetih, ne glede na to, da je produkcija v teh letih izredno napredovala, a sporočilo in energija starih skladb ne moreta biti drugačna. Ne predstavljam si, da bi bili filmi iz 60. in 70. let opremljeni z glasbo skupine Rammstein. Takratna slika in zvok imata čustvo časa, kar je nemogoče nadomestiti.

Vedno ste imeli poseben vokalni izraz. Ali veliko delate z vašim vokalom?

V določenih trenutkih si želim, da bi bil tehnično bolj sposoben, čeprav menim, da je naravna barva tisto, kar je zame najbolje. Taka mi je najbolj všeč, se najlepše slišim, najlažje interpretiram in imam najmanj skrbi, kako to pozneje še enkrat reproducirati. Sicer sem imel tudi učne ure petja, si s tem povečal razpon in izboljšal tehniko dihanja, se mi pa vseeno zdi, da bo naravni razvoj mojega vokala še najbolj prinesel svoje.

Ali imate že kaj materiala za studio?

Celo preveč, tako da trenutno še opravljamo selekcijo skladb. Ne najdemo pravega trenutka, da bi izbrali tiste, s katerimi bomo začeli snemanje v svojem novem studiu. To bo za nas ponovno eksperiment, ker tega še nismo počeli sami, a tehnologija je napredovala in je dosegljiva vsakemu. Bomo videli, kako se bodo stvari odvile, bi pa radi ustvarili dobro narejeno in času primerno studijsko ploščo na naš način, tudi s pomočjo računalnikov.

Bo leta 2014 torej izšel nov album?

Tega vam ne upam obljubiti, se bo pa večina stvari odvila prihodnje leto. Novonastale pesmi bomo predstavljali sproti, na koncu snemanja pa bo vsekakor izšla plošča. Če bo to naslednje leto …, bomo videli. Če se prepustimo pravemu ustvarjalnemu valu, bo leto 2014 hitro naokoli.