Napotitev delavcev na delo v EU

"Za enako delo morajo delavci prejeti enako plačilo"

T.L./STA
24. 8. 2017, 07.57
Posodobljeno: 24. 8. 2017, 08.01
Deli članek:

"Enotni trg in prosti pretok ljudi nista bila oblikovana, da bi pomagala državam, ki se zavzemajo za najnižje socialne pravice. To je tisto, kar ohranja populizem v naših državah," je opozoril francoski predsednik.

Francija in Avstrija se želita boriti proti spodkopavanju delovnih standardov v Evropski uniji, sta po včerajšnjih pogovorih v Salzburgu dala jasno vedeti francoski predsednik Emmanuel Macron in avstrijski kancler Christian Kern, ki podpirata načrte Evropske komisije o zaostritvi pravil o kratkoročni napotitvi delavcev med članicami.

"Za enako delo morajo delavci prejeti enako plačilo," je poudaril Macron.

Cenejši delavci iz vzhodne Evrope v bogatejše članice EU

Po veljavni evropski direktivi so delodajalci obvezani napotenim delavcem v drugo članico plačati samo minimalno plačo, socialne prispevke pa raje plačajo v državi, od koder prihajajo delavci, saj so praviloma nižji. V državi, kamor delavce napotijo na delo, podjetja tako ne plačujejo zdravstvenih in pokojninskih prispevkov.

Bogatejše zahodne članice EU skrbi, da gre za socialni dumping s spodkopavanjem plač in delovnih standardov, še posebej z napotitvijo cenejših delavcev iz vzhodne Evrope.

V času, ko se sooča s padcem priljubljenosti doma, Macron med turnejo, med katero bo obiskal tudi Romunijo in Bolgarijo, skuša z diplomatsko akcijo pridobiti podporo za revizijo te sporne evropske direktive.

Kot je dejal po pogovoru s Kernom, pomeni "evropska direktiva o napotenih delavcih v sedanji obliki", ki omogoča začasno napotitev delavcev iz članic z nizkimi dohodki v druge članice, ne da bi tam plačali socialne prispevke, "izdajo evropskega duha".

"Enotni trg in prosti pretok ljudi nista bila oblikovana, da bi pomagala državam, ki se zavzemajo za najnižje socialne pravice. To je tisto, kar ohranja populizem v naših državah," je opozoril in potrdil, da sta glede tega vprašanja Avstrija in Francija na "enaki valovni dolžini".

Avstrija in Francija najbolj "na udaru"

Avstrija in Francija sta sicer članici EU, kamor je napotenih največ delavcev iz srednje- in vzhodnevropskih članic.

Ob podpori Dunaja in Berlina želi Pariz doseči omejitev trajanja dela napotenih delavcev na 12 mesecev, kar je pol manj kot predlaga Evropska komisija. Francija tudi želi večje napore v boju proti zlorabam direktive, v skladu s katero je v Franciji leta 2015 delalo 286.000 ljudi.

Države višegrajske četverice - Madžarska, Poljska, Slovaška in Češka - medtem trdijo, da gredo Macronovi predlogi predaleč.

Macron se je sicer danes o tem občutljivem vprašanju v Salzburgu pogovarjal tudi s Kernom ter premierjema Češke in Slovaške Bohuslavom Sobotko in Robertom Ficom. Dogovorili so se, da bodo kompromis glede direktive o napotenih delavcih našli do oktobrskega vrha EU.

Češki in slovaški premier sta že pred srečanjem z Macronom in Kernom podprla načelo enakega plačila za enako delo v istem kraju.

Fico je po poročanju češke tiskovne agencije ČTK dejal, da Slovaška to idejo podpira, a si želi, da bi bili iz tega izvzeti prevozniki. "Nobena od držav višegrajske četverice tega načela ne postavlja pod vprašaj. Mislim, da tu ni težav," pa je dejal Sobotka. Po njegovem je pomembnejše vprašanje, kaj vse bi zajemala nova pravila.

Tudi v obratni smeri: francoska podjetja Čehe plačujejo manj

Sobotka pa se je znova zavzel, da bi zahodna podjetja tudi na Češkem bolje plačevala delavce. "Francoska in avstrijska podjetja našim delavcem plačujejo 30, 40 odstotkov manj kot delavcem v Franciji in Avstriji," je poudaril.

V četrtek bo francoski predsednik v okviru turneje obiskal Romunijo, v petek pa Bolgarijo.

Med postajami Macronove turneje pa ni Madžarske in Poljske, s konservativnimi voditelji katerih se glede tega vprašanja ne strinjajo. Poljska je sicer država, ki ima največ koristi od direktive. Po ocenah poljska podjetja v drugih članicah EU zaposlujejo 500.000 poljskih delavcev.

Macron upa, da bo dosegel dogovor o reformi direktive do vrha o tem vprašanju, ki bo v Bruslju 19. in 20. oktobra. O tem vprašanju se bo 28. avgusta pogovarjal tudi z nemško kanclerko Angelo Merkel ter premierjema Španije in Italije, nato pa še z danskim premierjem 31. avgusta.

Oblikovanje "zaščitniške Evrope"

Reforma direktive je sicer del Macronovih širših prizadevanj za oblikovanje nove "zaščitniške Evrope", ki bo zaščitila državljane pred učinki ostre mednarodne konkurenčnosti.

Direktivo je unija sprejela leta 1996 s ciljem vzpodbujanja čezmejnega poslovanja med državami članicami, ki so takrat še imele podobne življenjske standarde. Z veliko širitvijo EU leta 2004 pa se je sistem začel zlorabljati, saj podjetja v bivših komunističnih državah vzhodne in srednje Evrope izplačujejo veliko nižje plače od tistih v zahodni Evropi.

Napoteni delavci sicer trenutno predstavljajo le odstotek delovne sile v EU, a strokovnjaki opozarjajo, da njihovo število narašča. Leta 2014 je bilo tako v Avstriji napotenih delavcev 106.000, lani pa 166.490 in to v državi, ki šteje štiri milijone delavcev, kažejo podatki dunajskega raziskovalnega inštituta L&R Sozialforschung.

Macron je danes tudi napovedal, da bo še pred koncem leta dal pobudo za utemeljitev Evrope na novo. Francoski predsednik poleg boja proti socialnemu dumpingu pri tem predlaga tudi davčno harmonizacijo, boljše sodelovanje med članicami ter poseben proračun in parlament za območje evra. "Evropa mora ščititi svoje državljane," je poudaril Macron in pojasnil, da ima v mislih tako nepoštene gospodarske prakse kot tudi zaščito pred terorizmom.

Francoski predsednik si prizadeva tudi za to, da bi v EU do konca leta dosegli napredek glede migrantske politike, in sicer pri varovanju zunanjih meja in skupni azilni politiki. Fico je izrazil pripravljenost na solidarnost, a obenem poudaril, da je "nemogoče graditi azilno politiko na fetišu kvot".

Kar zadeva utemeljitev Evrope na novo, je Fico dejal, da želi Slovaška biti v jedru Evrope. Sobotka pa je izrazil željo, da prepad med članicami in nečlanicami območja evra ne bi bil prevelik.