Mislila je, da lahko delovno mesto dobi na kmetiji stare mame na Tanči Gori pri Dragatušu, ki jo je podedovala njena mama in jo z darilno pogodbo prepisala na Marjetko.
»Preden sem začela kmetovati, so bile njive, ki so spadale k domačiji stare mame, v brezplačnem najemu. Da sem dobila zemljo nazaj, je trajalo kar nekaj časa. Domačija obsega okrog 20 hektarjev gozdov in osem do devet hektarjev obdelovalnih površin. Kot mlada prevzemnica sem kandidirala za evropski in državni denar ter ga tudi dobila. A zahteve tistih, ki dajo denar, so nerealne in veliko večje, kot je dobljeni denar,« je potožila.
Imela je načrte za ekološko kmetovanje, vendar jih je prekinilo materinstvo. Vedela je, da bi kot mati samohranilka težko uresničila načrtovano, a je vztrajala. Ker na domačiji ni strojev, je morala plačati vse strojne storitve, leta 2013 in letos pa je pridelke močno prizadela tudi suša. Na Zavodu za izobraževanje in kulturo v Črnomlju je opravila izobraževanje za ekološko kmetovalko, pridobila vse zahtevane kompetence in v Biotehničnem centru Naklo opravila nacionalno poklicno kvalifikacijo za ekološko kmetovalko.
Želi obrniti nov list
Odločila se je, da bo denar, ki ga je dobila kot mlada prevzemnica kmetije, vrnila. »Potem ne bo več potrebno, da bi bila kmečka zavarovanka. Sama moram vse pridelati, predelati, zapakirati in prodati, kar je za enega človeka preveč. Želim si dobiti nekoga, morda kakšno društvo, ki bi na kmetiji uredilo varno zatočišče. Ljudje, ki želijo delati, bi tu našli tudi spodobno delo. Pridelovali bi vse pridelke, ki bi bili tržno zanimivi, hkrati bi bila kmetija lahko učno-izobraževalna, na njej pa bi se ljudje poučili o sonaravnem kmetovanju.«
Prepričana je, da bi njena kmetija lahko zaživela kot socialno podjetje. »Moja ideja je, da bi dala kmetijo za določen čas v brezplačen najem, sama pa bi na njej dobila službo.« Zato zdaj za javno-zasebno partnerstvo išče društvo ali podjetnika, ki bi ga zanimala dobra poslovna ideja.
