Ognjemet strupov

Se zavedate, kaj se skriva v pirotehničnih izdelkih?

Lara Jelen / Zarja
29. 12. 2017, 12.06
Posodobljeno: 29. 12. 2017, 15.29
Deli članek:

Prodajalci pirotehničnih izdelkov so decembra veseli, saj lahko prodajajo vse od petard, raket do ognjemetnih baterij za domačo uporabo, ki gredo izredno dobro v prodajo. Težava pa je, da se večina ljudi sploh ne zaveda, kaj vse spustijo v zrak, ko jih prižgejo. Po nekaj sekundah ali minutah barvnega spektakla na nebu v zraku ostanejo strupi, ki dolgoročno hudo zastrupljajo nas in okolico.

Dreamstime
Preverite, kakšen bo prvi teden v letu 2018.
Narejeno na Kitajskem
Velika večina pirotehničnih izdelkov je izdelana na Kitajskem, kjer so (okoli 10. stoletja) ognjemet tudi izumili. Ker je na Kitajskem regulativa glede uporabe težkih kovin in drugih škodljivih snovi tako rekoč nična, niti ni presenetljivo, da je v njihovih izdelkih toliko strupov. Bolj presenetljivo je, da jih naši trgovci na veliko prodajajo, mi pa jih uporabljamo, čeprav bi morali vedeti, kakšne uničujoče posledice lahko ima to na naše zdravje in onesnaženje okolja.

Pokanje petard je neprijetno, a je majhna težava v primerjavi z onesnaženostjo, ki jo povzročajo pirotehnični izdelki, opozarja prof. dr. Maja Remškar, zaposlena na Institutu Jožef Stefan. »Tako priljubljeni ognjemeti, petarde in tudi otroške iskrice poleg zvočnih in barvnih učinkov močno in za dlje časa zastrupijo zrak. Delci, ki se sprostijo v ozračje pri ognjemetu, so veliki od 20 do 200 nanometrov, kar je petdesetinka do petinka mikrometra. Gre za zelo drobne kovinske prahove, ki pri oksidaciji barvito zažarijo, a kot majhni trdni delci ostanejo v ozračju. Ozračje dokončno očisti šele prvi dež, ki spere te nanodelce v zemljo in vodotoke. Onesnaženje sega več kilometrov v radiju ognjemeta. Pri njihovem razširjanju pomaga tudi veter.« Strupene snovi iz ozračja seveda ne izginejo, ampak se le preselijo v našo zemljo in vodotoke.

Težke kovine ogrožajo zdravje otrok

Na delcih, ki jih s prižiganjem pirotehničnih izdelkov spuščamo v zrak, se kondenzira zračna vlaga, zato je ozračje med ognjemetom videti megleno. »Ta 'meglenost' je najbolj vidna nekaj minut po začetku ognjemeta, ko so delci še blizu središča eksplozij, in direktno dokazuje prisotnost nanodelcev v ozračju. V teh delcih so spojine, ki vsebujejo veliko težkih ali pa močno reaktivnih kovin, med drugim svinec, aluminij, baker in stroncij, ki je v raketah, ki pri eksploziji izsevajo rdečo svetlobo. Prisotnost nanodelcev v zraku ogroža zdravje ljudi, predvsem otrok, ki jih tako radi pripeljemo na ogled ognjemetov oziroma jim priredimo lepo, a nezdravo zabavo na domačem vrtu. Nanodelci, ki jih vdihnemo, se deloma izločijo z izdihom, deloma pa prodrejo v krvni obtok. Kri jih raznese po vsem telesu, kopičijo pa se predvsem v organih, ki filtrirajo kri, v jetrih, ledvicah, vranici, bezgavkah itd., kjer povzročajo različne zdravstvene težave. Nekateri nanodelci lahko prodrejo tudi v možgane in vplivajo na živčevje,« razkriva strokovnjakinja.

Koncentracije presegajo varne mejne vrednosti

V dneh okrog praznovanja novega leta je nanodelcev v ozračju toliko, da celo podatki Agencije za okolje pokažejo koncentracije, ki večkratno presegajo zakonsko določeno dnevno mejno vrednost, to je 50 mikrogramov v kubičnem metru zraka. »Tako ognjemeti prispevajo h kršenju evropske zakonodaje, ki dovoljuje samo 35 prekoračitev mejne vrednosti na leto. V prvih dneh po novoletnem ognjemetu na prehodu v leto 2015 je bila koncentracija stroncija v Ljubljani povečana 70-krat glede na povprečne vrednosti, barija 15-krat, aluminija in bakra štirikrat. Mejna vrednost barija, nad katero so možne zdravstvene težave, je bila tako presežena za 500 odstotkov. Za stroncij ni določene mejne vrednosti, a je znano, da po vstopu v krvni obtok povečuje tveganje za vensko trombozo, pljučno embolijo in motnje srca.«

Revija Zarja

Tudi male pirotehnične radosti niso nedolžna zabava

Maja Remškar dodaja, da žal tudi male otroške radosti pri prižiganju povsod dostopnih iskric niso nedolžna zabava. »Med prasketanjem ene same iskrice smo izmerili nad 300.000 nanodelcev iz aluminijevih, železovih in barijevih reakcijskih produktov v kubičnem centimetru zraka. To pomeni, da vsak vdih zraka prinese v pljuča kar 300 milijonov nanodelcev. Znano je, da so območja z visoko prisotnostjo barija poznana po pogostosti obolenj za multiplo sklerozo, barijev oksid pa je zelo strupen, povzroča poškodbe oči in pljuč. Izmerili smo, da se med gorenjem iskric kar deset odstotkov kovine sprosti v ozračje v obliki nanodelcev. Nanodelci ostanejo v ozračju zaprtega prostora več ur. Največ najmanjših in najnevarnejših delcev je v bližini prasketajoče iskrice, ki jo praviloma držijo otroci. Zato bi se bilo pametno odpovedati pirotehniki, od katere bogati peščica posameznikov – uvoznikov pirotehnike, ki je praviloma uvožena iz Kitajske, ceno pa plačujemo vsi, ne le z denarjem, ampak tudi z zdravjem. Kakšen smisel ima razstreliti tone strupenega eksploziva v zrak, ki ga dihamo?«

Kakšne barve je vaš ognjemet?

Če ima vaš ognjemet bel plamen, srebrne iskre in močan blisk, se pripravite na vdihavanje delcev aluminija. Aluminij iz zraka se hitro nalaga v možganskih tkivih, s čimer se ustvarijo pogoji za čustvene, kognitivne in spominske težave, delno pa tudi ostaja v krvnem obtoku, kar lahko povzroči srčno-žilne bolezni.

Moder odtenek ognjemetov ustvari strupen in higroskopičen baker, medtem ko z zeleno barvo izgoreva barij, ki ga povezujejo s pojavom multiple skleroze.  Barijev oksid je zelo strupen, povzroča poškodbe oči in pljuč.

Stroncij, za katerega ni določene mejne vrednosti, a je znano, da po vstopu v krvni obtok povečuje tveganje za vensko trombozo, pljučno embolijo in motnje srca, je eno redkih rdečih barvil. Je sploh še treba nadaljevati?