Predsedniške volitve

Pahor bi jim dal 800, Šarec pa 1000 evrov neto plače

T.L./STA
3. 11. 2017, 09.48
Posodobljeno: 3. 11. 2017, 09.50
Deli članek:

"Ne moreš vsem sosedom in širni javnosti povedati, da imaš zanič vojsko," o razkrivanju slabih ocen o pripravljenosti SV pravi Šarec. Pahor pa je prepričan, da je bilo ravno razkritje slabe ocene njegovo najpomembnejše ravnanje v prid vojski.

Profimedia
Predsedniška kandidata Borut Pahor in Marjan Šarec.

Predsedniška kandidata Borut Pahor in Marjan Šarec ocenjujeta, da so spremembe v varnostno-obrambnem sistemu nujne ter da so plače vojakov prenizke. Imata pa nasprotni stališči do razkrivanja slabih ocen o pripravljenosti Slovenske vojske. Šarec tega ne bi storil, Pahor pa je prepričan, da je s takšnim ravnanjem v preteklosti vojski koristil.

Predsednik republike je v skladu z ustavo vrhovni poveljnik obrambnih sil, čeprav večjih pristojnosti na tem področju nima. Kljub temu si nekateri želijo, da bi zavzel bistveno bolj proaktivno vlogo do aktualnih vprašanj razvoja obrambnega sistema.

Pahor bi imel na področju obrambe več pristojnosti, Šarec bi se "z dušo in srcem" boril za interese SV

A aktualni predsednik Borut Pahor si želi, da bi imel na področju nacionalne varnosti jasnejše kompetence. Kot vrhovni poveljnik obrambnih sil ima namreč le dve pristojnosti: sprejem poročila o pripravljenosti SV ter povišanje brigadirjev v generale. "Strinjali se bomo, da sta to manjši pristojnosti, ki ne vplivata na razvoj SV," je poudaril v pogovoru za STA.

"Sedaj je v javnosti vtis, da sem vrhovni poveljnik obrambnih sil in da sem hkrati odgovoren za stanje v SV, kar pa ni res," je opozoril. Zato si želi, da bi ta vakuum odpravili, saj bi predsedniku republike "pristajalo, da bi imel nekaj več pristojnosti, predvsem pa, da bi bile te jasne".

Po mnenju Pahorjevega tekmeca Marjana Šarca pa mora vrhovni poveljnik vojski predvsem dati vedeti, da je na njeni strani in jo bo zagovarjal. Kot je dejal, je treba zagotoviti dovolj sredstev, okrepiti prostovoljno rezervo, vrhovni poveljnik pa mora delati tudi na promociji vojaškega poklica med mladimi.

Napovedal je, da se bo za vse to zavzemal ter se "z dušo in srcem boril za interese SV ter vse obrambno-varnostne strukture". "Če bomo dosegli povišanje sredstev vojski in propagiranje poklica med mladimi, bo tudi Slovenska vojska v bodoče postala cenjena in je ne bomo skrivali kot Pepelko, kot nekoga, s katerim ne vemo, kaj bi pravzaprav počeli," je prepričan.

Kandidata se strinjata, da so plače vojakov prenizke. "Dejstvo je, da so plače v SV tako nizke, da so drugi poklici tako vabljivi, da se ljudje s primerno izobrazbo ne odločajo za vojaški poklic". Če hočemo imeti profesionalno vojsko, bo verjetno treba intervenirati predvsem pri plačah, je dejal Pahor.

Šarcu pa se zdi nesmiselno, da so vojska, policija in druge tovrstne strukture del plačnega sistema javnega sektorja, zato je ta sistem po njegovem mnenju treba nujno spremeniti. "Vojak, policist, gasilec niso uradniki, ampak ljudje, ki "nosijo glavo naprodaj in bi bilo treba razmisliti o ločenem plačnem sistemu," je opozoril. Tudi Pahor se zaveda, da bi zaradi vključenosti v shemo javnega sektorja zvišanje plač vojakom sprožilo celo vrsto strukturnih vprašanj.

Je razkritje negativne ocene pripravljenosti SV škodljivo ali koristno?

Predsedniška kandidata imata povsem nasprotni stališči do razkritja slabih ocen o pripravljenosti SV. Šarec je proti razkrivanju, saj "ne moreš vsem sosedom in širni javnosti povedati, da imaš zanič vojsko". Pahor pa je po drugi strani prepričan, da je bilo ravno razkritje slabe ocene njegovo najpomembnejše ravnanje v prid vojski."Mislim, da sem s tem pripomogel k temu, da se je okrepil konsenz v slovenski javnosti, da se je končno zaustavil trend padanja sredstev za obrambo in da letos prvič beležimo rast teh sredstev," je poudaril.

S katerih vojaških misij v tujini se vam zdi, da bi morali odpoklicati vojake in kam jih še poslati?

Pahor: Trenutno ni potrebe po odpoklicu in upajmo, da ne bo potrebe po novih misijah.

Šarec: Trenutno stanje je zadovoljivo, poraja se edino dvom pri Latviji. Smiselno bi bilo okrepiti našo vlogo znotraj evropske varnosti in EU mehanizmov, ki združujejo tako civilne kot vojaške pristope pri reševanju varnostnih problemov, ki izvirajo trenutno predvsem z juga.

Hrvaška krepi rezervno sestavo, bi morala tako ravnati tudi Slovenija ali ste za vrnitev naborniškega sistema?

Pahor: Glede na kadrovski primanjkljaj SV bi med opcijama podprl spremembo zakona o vojaški dolžnosti, ki bi omogočila postopno vzpostavitev obvezne rezerve.

Šarec: Sem za krepitev pogodbene rezervne sestave.

Kateri segment obrambnega sistema bi bilo treba najbolj okrepiti?

Pahor: Potrebna je kadrovska okrepitev in modernizacija Slovenske vojske.

Šarec: Kibernetsko varnost in protiteroristično delovanje, ne smemo pa zanemariti tudi hibridnih groženj. Pri soočanju s temi varnostnimi izzivi je potreben sistemski in celosten medvladni pristop. Prizadevati bi si morali tudi za krepitev naše obrambne drže v Sloveniji kot v tujini, predvsem z uravnoteženim pristopom med OZN, Natom, še zlasti pa z EU.

Koliko bi po vašem mnenju morala znašati plača vojaka?

Pahor: Plača vojaka - začetnika bi morala biti konkurenčna s plačo v gospodarstvu, za pripadnike vojske pa bi morali uveljaviti sistem določenih ugodnosti. Osnovna neto plača vojaka začetnika brez dodatkov in povračil bi se morala približati 800 evrom.

Šarec: Najmanj 1000 evrov neto, enako velja za druge poklice, ki opravljajo obrambno-varnostne naloge na terenu.