Izseljevanje

Avstrija in Nemčija vabita slovenske delavce

Žiga Kariž
5. 10. 2017, 20.00
Deli članek:

Slovenija se že več kot 15 let srečuje z negativnim selitvenim prirastom, kar pomeni, da našo državo zapusti več ljudi, kot jih v njo pride.

Profimedia
Selitve premožnih posameznikov so eden ključnih kazalnikov trenutnih političnih in gospodarskih razmer v državi.

»Zadnjih pet let odide iz Slovenije od 14.000 do 15.000 ljudi letno. Od tega je približno 6000 tujih in 9000 slovenskih državljanov, katerih polovica odide v Avstrijo in Nemčijo,« je pojasnila raziskovalka na Inštitutu za slovensko izseljevanje in migracije Marijanca Ajša Vižintin. Razloga za odhod iz Slovenije sta po besedah Vižintinove iskanje zaposlitve in študij, nekateri pa se »zaljubijo ali v osebo ali v pokrajino, v katero želijo iti«.

Najraje v Nemčijo

Iskanje zaposlitve, boljšega plačila in delovnih pogojev prednjačijo med razlogi za odhod. Slovenci se že tradicionalno najbolj pogosto odpravljamo s trebuhom za kruhom v Avstrijo, Nemčijo in Švico. Pogosto se predvsem mladi odločajo tudi za selitev v Veliko Britanijo. V Nemčiji trenutno dela okoli 10.000 Slovencev, večina pa jih je v to državo prišla po letu 2010. Največ, več kot 2000, jih dela v predelovalni industriji, po več kot 1000 pa še v gradbeništvu, trgovini, storitvenih dejavnostih ter zdravstvu in socialnem varstvu. Skupaj naj bi bilo po svetu nekaj več kot 100.000 Slovencev.

Beg možganov

Med tistimi, ki zapustijo Slovenijo, je največ starih med 20 in 44 let. Statistični podatki kažejo, da je med njimi nekaj več moških, v povprečju pa jih ima največ srednjo ali visoko izobrazbo. Nižjo stopnjo izobrazbe ima le 10 odstotkov vseh izseljencev.

Evropa potrebuje delavce

Profimedia
Nemški bundestag v Berlinu.

Številne evropske države se po okrevanju gospodarstva že srečujejo s pomanjkanjem delovne sile. Po podatkih spletne strani Eures je v Evropi trenutno na voljo 1,5 milijona prostih delovnih mest. Poleg Nemčije in Avstrije rast novih delovnih mest beležijo tudi v Italiji in Španiji, ki sta med državami, ki jih je kriza najbolj prizadela. Strokovnjaki sicer opozarjajo, da je večina delovnih mest, ki so nastala po krizi, začasnih in ne nudijo enake socialne varnosti kot redne zaposlitve. Poleg tega so tudi plačila precej slabša.

Avstrijci iščejo gostince

V nam sosednji Avstriji trenutno zaradi prihajajoče zimske sezone iščejo 30.000 delavcev: natakarje, sobarice, maserje, kuharje … Plača za natakarja z znanjem nemščine naj bi znašala okoli 1800 evrov, za sobarice 1400 evrov, prav tako za maserje. V Nemčiji iščejo več 100 tisoč delavcev. V največji meri iščejo razne obrtnike, informatike, matematike, elektrotehnike, varilce, metalurge, elektrikarje, zdravnike ortopede in negovalce.

Vrnitev

Slovenci v povprečju na delu v tujini ostanejo nekaj let, nato pa se vrnejo. Podatki kažejo, da se jih je od tistih, ki so se izselili v letih 2010, 2011 in 2012, vrnila približno ena petina (20 %). Strokovnjaki opozarjajo, da nam v primeru, da se izseljenci ne bodo vračali v zadostni meri, grozi siromašenje države tako na demografskem, izobraževalnem, kulturnem kot finančnem področju.