Svarilo

Moramo začeti živeti drugače

Igor Vidmar/Dolenjski list
23. 8. 2017, 07.15
Posodobljeno: 23. 8. 2017, 07.37
Deli članek:

Ekološka katastrofa v Zalogu je zadnja v nizu nesreč, ki so v sorazmerno kratkem času nedopustno obremenile naše življenjsko okolje.

Igor Vidmar
Janez Penca in Uroš Macerl med pogovorom v Gogi

Skupni imenovalec večine ekoloških nesreč pri nas je, da so že pred njimi številni opozarjali na neurejeno stanje, a so bili vedno zavrnjeni, precej sumljivi projekti pa so brez težav pridobivali okoljska dovoljenja. Čeprav so pod dokumenti podpisani konkretni ljudje, do zdaj še nihče ni odgovarjal za napake, nihče ni odstopil zaradi odgovornosti. Tudi o tem je bil govor na nedavnem druženju v Gogi v okviru Novomeških poletnih večerov, ko sta bila v osrednji vlogi govorcev Janez Penca in Uroš Macerl, predsednik Eko kroga in letošnji dobitnik prestižne Goldmanove okoljske nagrade, ki jo na področju ekologije primerjajo celo z Nobelovo nagrado.

Uroš Macerl je med drugim izpostavil, da moramo začeti živeti drugače, sicer se nam bo zgodila katastrofa. »Biti moramo prizanesljivejši do okolja in skromnejši ter manj porabiti,« je dejal.

Macerl je predsednik Eko kroga in letošnji dobitnik prestižne Goldmanove okoljske nagrade.

NIHČE ZA NIČ NE ODGOVARJA

Macerl je med drugim poudaril, da je problem nenačelnost vlade: »Sedanja vlada se je v koalicijski pogodbi zavezala trajnostnemu razvoju, počne pa ravno nasprotno. Pred volitvami bodo obljubljali isto. Problem je v tem, da nihče za nič ne odgovarja, nihče ne odstopi. Po novem bodo okoljska dovoljenja trajna, do zdaj pa so se vsakih deset let obnavljala; ob obnovi je bila vključena tudi civilna družba, ki je odslej ne bodo pustili zraven. Po požaru bodo preverili tudi okoljsko dovoljenje za Zalog, a civilne družbe v to ne bodo vključili, kar pomeni, da bodo kontrolirali same sebe.«

SEŽIGALNICA MORA BITI V JAVNI LASTI

Ko je bil govor o ravnanju z odpadki, njihovem zbiranju in sežiganju, je novomeški župan Gregor Macedoni pripomnil, da gre za naše odpadke in da smo sami dolžni poskrbeti zanje, Uroša Macerla pa je vprašal, ali res ni možno imeti sežigalnice odpadkov, ki bi bila sprejemljiva za okolje, v katerem stoji. »Vsi nas opozarjajo na dunajsko sežigalnico, ki stoji sredi mesta. Gre za najsodobnejšo tehnologijo, ki jo kljub temu še posodabljajo. Dokler o tehnologiji odloča kapital, za katerega je pomemben samo dobiček, se to ne more zgoditi. Taka sežigalnica lahko obstaja le, če je v javni lasti,« je pojasnil Macerl.