Arbitraža

Tako so določili mejo med Slovenijo in Hrvaško na kopnem

M.K./STA
29. 6. 2017, 21.04
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 10.03
Deli članek:

Arbitražno sodišče je danes objavilo končno razsodbo o poteku meje med Slovenijo in Hrvaško, tako na kopnem kot na morju.

PCA
Zemljevid razmejitve meje pri Muri, kot jo je določilo Arbitražno sodišče.

Na 670 kilometrih kopenske meje je večinoma sledilo razmejitvi med katastrskimi občinami.

Glede kopenske meje je sodišče ugotovilo, da sta državi doslej že določili prek 90 odstotkov meje.

Na teh območjih sta državi določili, da mejo predstavljajo meje katastrskih občin, ki se ne prekrivajo. Temu načelu je sledilo tudi sodišče na spornih območjih in to je bil glavni kriterij določitve kopenske meje med državama.

Kjer pa to ni bilo mogoče, je sodišče odločalo tudi po drugih kriterijih, na koncu tudi po načelu efektivnosti, kje so administrativne oblasti izvajale svojo jurisdikcijo. Razmejitev je bila sporna na okoli 20 območjih.

Meja na Muri

Na meji na reki Muri je sodišče določilo, da meja na območju vasi Brezovec-del/Murišće poteka jugovzhodno od naselja in da torej naselje ostaja v Sloveniji. Meja poteka po cesti ob Muri. Sodišče je objavilo tudi podrobnejši zemljevid razmejitve.

Na območju Podturen/Pince in Novakovec/Pince meja sledi katastru, kot je bil določen v letih 1956 in 1957. Podobno meja sledi katastru tudi na območju vasi Ferketinec/Pince, kot je bilo določeno pred letom 1956, medtem ko na območju Mursko Središće/Peklenica sledi meji katastrskih občin, kot je to določil akt o vzpostavitvi katastrske občine Paklenica iz leta 1956.

Osrednji del meje

Meja tudi ne bo posebej prilagojena na območju Razkrižja; sledila bo katastrskim mejam. Enako tudi na območju Robadje/Globoka ter v bližini potokov Šantavec in Zelena

Prav tako bo državna meja na mejah katastrskih občin tudi na spornem območju ob reki Dravi, na območju Haloze-Macelj bo sledila razmejitvi po zemljevidih iz leta 1914.

Meja sledi katastrski razmejitvi tudi na območju Sotle in ob reki Savi oz. ob sotočju Save z rečico Bregana. Le na območju, kjer se prekrivata katastrski občini Laduč (Hrvaška) in Velika Dolina (Slovenija), bo šla meja po sredini reke Save.

Območje Gorjancev in Žumberaka

Katastrska meja je bila ugodna za vas Brezovica pri Metliki, ki ostaja na slovenski strani. Na območju katastrske meje Sekulići bo šla meja po vzhodnih mejah slovenske katastrske občine, kar je ugodno tudi za vas Drage, ki tako ostaja na slovenski strani.

Kataster je relevanten tudi pri razmejitvi na območju Trdinovega vrha. Televizijski stolp tako ostaja na slovenski strani, medtem ko bo Slovenska vojska morala prepustiti vojašnico Hrvaški.

Nekaj manjših spornih območij je bilo tudi na območju 144 kilometrov odseka po rekah Kamenica, Kolpa in Čabranka.

Na območju Kamenice se sodba sklicuje na "23. zemljevid III. zvezka hrvaškega protimemoranduma in 59, zemljevida III. zvezka hrvaškega odgovora", kar naj bi pomenilo meje po katastru.

Na območju Kolpe sta državi katastrsko mejo uskladili po sredini reke, enako pa bo kataster tudi meja na Čabranki, kar pomeni da bo v bližini Osilnice meja tekla tudi nekoliko po slovenskem bregu.

Po katastru bo tekla tudi meja vzhodno od Črneče vasi na Gorjancih. Gozdna cesta oz. križišče, ki povezuje to vas s Prušnjo vasjo in Frlugo, bo tako tekla tudi čez hrvaško ozemlje.

Meja bo potekala po katastru tudi na območju Novi Kot/Prezid, Draga/Prezid. Na območju Babno Polje/Prezid bo meja tekla po mejah med Kranjsko deželo in Hrvaško iz leta 1918.

Vzhodna Istra

Na območju Leskove Doline in Snežnika je sodišče za razmejitev določilo nekdanjo mejo med Italijo in Jugoslavijo, ki je veljala med 1920 in 1947. Sporne Tomšičeve parcele so tako slovenske.

Dva hektara južno od vasi Gomance sta pripadla Sloveniji. Na območju Klana/Lisac, Zabiče/Sušak in Lisac/Sušak pa bo šla meja po zemljevidu območja kraja Lisac iz leta 1878.

Na območju Kućibreg/Topolovec bo meja na zunanjih mejah naselij, ki so leta 1956 prešle pod slovensko upravo in kar je določeno v katastrski razmejitvi iz leta 1947.

Na območju reke Dragonje pa je sodišče mejo potegnilo po reki, kar pomeni, da je levi breg ostal na hrvaški strani. Meja na kopnem se zaključi na sredini ustja Dragonje oz. kanala Sv. Odorika oz. na koordinatah 45° 28' 42.3'' severne zemljepisne širine in 13° 35' 08.2'' vzhodne zemljepisne dolžine.

Od te točke naprej pa je sodišče potegnilo še mejo na morju.