Brez postopka pred ZN

Razveljavitev arbitražnega postopka: "Hrvati naredili škandalozno napako"

D. B./STA
3. 6. 2017, 17.03
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 10.03
Deli članek:

Hrvaško zunanje ministrstvo je danes zavrnilo trditve največje hrvaške opozicijske stranke SDP, da niso storili vsega, kar je potrebno za razveljavitev arbitražnega sporazuma s Slovenijo.

STA
Tudi v diplomatskih krogih v Zagrebu je bilo neuradno slišati, da Hrvaška za razveljavitev arbitražnega sporazuma s Slovenijo ni storila vsega, kar bi lahko.

Pojasnili so, da niso sprožili postopka pred ZN, ker končna rešitev tega mehanizma ni zavezujoča in lahko ponudi zgolj priporočila za urejanje spora.

Hrvaški socialdemokrati trdijo, da bo Hrvaška v zelo težkem položaju, ko bo arbitražno sodišče objavilo svojo odločitev, kar se bo po napovedih zgodilo kmalu. Spomnili so, da je hrvaški sabor z odločitvijo o izstopu Hrvaške iz arbitražnega sporazuma konec julija 2015 obvezal hrvaško vlado, da sproži tudi postopek za njegovo razveljavitev, a kot trdijo, vlada tega ni storila.

Hrvaška vlada je v odgovoru na nedavno poslansko vprašanje socialdemokratov, kaj je storila za razveljavitev arbitražnega sporazuma s Slovenijo, zapisala, da postopka pred ZN zaenkrat ni sprožila.

Hrvaška vlada je v odgovoru na nedavno poslansko vprašanje socialdemokratov, kaj je storila za razveljavitev arbitražnega sporazuma s Slovenijo, zapisala, da postopka pred ZN zaenkrat ni sprožila.

"Hrvaška je storila vse, kar je bilo potrebno, da bo izstopila iz arbitražnega postopka. Ne drži trditev, da hrvaška vlada ni sprožila vseh postopkov za izvajanje odločitve hrvaškega sabora," je danes v Zagrebu dejala glavna pravna svetovalka na hrvaškem zunanjem ministrstvu Andreja Metelko-Zgombić, ki je bila del hrvaške ekipe v arbitražnem postopku in pomočnica nekdanje hrvaške zunanje ministrice Vesne Pusić.

"Če bo sprejeta arbitražna odločitev, je Hrvaška ne bo sprejela in je ne bo imela za obvezujočo. To so jasno in glasno trdile vse hrvaške vlade po odločitvi sabora iz leta 2015," je izjavo Metelko-Zgombićeve povzela hrvaška tiskovna agencija Hina.

Hrvaška diplomatka je spomnila, da je Hrvaška obvestila Slovenijo, generalnega sekretarja ZN in sekretarja arbitražnega sodišča o odločitvi hrvaškega sabora, potem ko so v Zagrebu ocenili, da je slovenska stran težko kršila arbitražni sporazum v primeru Sekolec-Drenikova.

Potem ko je Slovenija nasprotovala hrvaški odločitvi, bi se morali državi v skladu z dunajsko konvencijo in pravom mednarodnih pogodb dogovoriti in izbrati eno od sredstev mirnega reševanja sporov, je dejala.

"Vse hrvaške vlade so vztrajno pozivale slovensko stran k dialogu, kar je Slovenija vztrajno ignorirala. Dunajska konvencija dodatno predvideva spravni mehanizem pod pokroviteljstvom ZN, a ta mehanizem lahko sprožimo ali pa ne. Ne bo prinesel obvezujoče rešitve našega spora, ker se v najboljšem primeru lahko konča s neobvezujočimi priporočili," je še izjavila.

Reuters
Kolinda Grabar Kitarović in Borut Pahor, ki poudarja pomembnost arbitražnega sporazuma.

Prepričani, da jim ni dovoljeno prekiniti sporazuma

V SDP so prepričani, da brez sprožitve mehanizma državi podpisnici sporazuma ni dovoljeno prekiniti sporazuma, arbitražno sodišče pa ne more objaviti odločitve, medtem ko poteka postopek.

Kot so ocenili za reški časnik Novi list, sta vladi premierjev Tihomirja Oreškovića in Andreja Plenkovića naredili "škandalozno" napako, ki bi Hrvaško lahko drago stala. Menijo, da je zaradi tega arbitražni sporazum še zmeraj veljaven ter da bo Hrvaška po objavi odločitve arbitražnega sodišča izjemno težko pojasnila mednarodni javnosti in svojim zaveznicam, zakaj ne spoštuje odločitve sodišča.

Tudi v diplomatskih krogih v Zagrebu je bilo neuradno slišati, da Hrvaška za razveljavitev arbitražnega sporazuma s Slovenijo ni storila vsega, kar bi lahko.

Pahor o arbitraži

Če Slovenija in Hrvaška v šestih mesecih ne bosta uspeli uveljaviti odločitve arbitražnega sodišča o meji, ne bosta več imeli moralne avtoritete za vodenje procesa Brdo Brioni in lahko bi se vrnili na stanje, ki smo ga že poznali, pa je po srečanju predsednikov držav procesa na Brdu pri Kranju poudaril predsednik republike Borut Pahor.

Če Slovenija in Hrvaška v šestih mesecih ne bosta uspeli uveljaviti odločitve arbitražnega sodišča o meji, ne bosta več imeli moralne avtoritete za vodenje procesa Brdo Brioni in lahko bi se vrnili na stanje, ki smo ga že poznali, pa je po srečanju predsednikov držav procesa na Brdu pri Kranju poudaril predsednik republike Borut Pahor.

Na novinarski konferenci je Pahor pojasnil, da bi bilo to stanje incidentov in drugih težav, s katerimi sta se državi soočali v preteklosti, zato misli, da je treba arbitražni sporazum spoštovati. Spoštovati ga je treba tudi zato, ker gre za mednarodni sporazum, ki sta ga ratificirali obe državi in sta ga dolžni spoštovati.

Ob tem je poudaril, da ne ve, kakšna bo razsodba sodišča, ve pa, da ni kompromisov glede tega, da je treba njegovo odločitev spoštovati. "Možno je najti kompromis le glede načina uveljavitve," je dejal.

Na vprašanje, zakaj Slovenija vztraja pri arbitražnem procesu, čeprav je Hrvaška ugotovila, da je bil kompromitiran zaradi afere Sekolec-Drenik, je Pahor dejal, da je sodišče odločilo, da ne gre za prekršek, zaradi katerega bi postopek ustavili in da bo nadaljevalo delo.