Sporazum Kosor-Pahor
Potem ko je Slovenija zaradi nerazrešene meje posegla po blokiranju pristopa Hrvaške v EU, sta strasti leta 2009 na dvorcu Trakošćan pomirila premierja Kosorjeva in Pahor ter tam položila temelje za postopek pred arbitražnim sodiščem.
Kako vidite aktualna dejstva odnosov med Slovenijo in Hrvaško? Gre za sodelovanje ali vzajemno nagajanje?
Dokler sem bil predsednica vlade in dokler je bil predsednik slovenske vlade Borut Pahor, je bilo sodelovanje boljše zaradi niza okoliščin. Zdaj smo v nekem obdobju, ko so zadeve precej turbulentne – to dokazujejo tudi zastoji na meji med državama. Republika Slovenija se medtem ne želi soočiti z dejstvom, da je Hrvaška odstopila od arbitražnega sporazuma zaradi postopanja Slovenije v arbitraži, ki smo ga mi razumeli kot rušenje tega, kar imenujemo vladavina prava. V tem trenutku sodelovanje ni takšno, kakršno bi si želeli državljani na tej ali oni strani meje. Ti zastoji na prehodih ne dajo slutiti nič dobrega. Obe vladi bi morali hitro najti neko rešitev.
Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso, ki je funkcijo opravljal, ko ste jo držali vi in Pahor, je vajin odnos imenoval za nasledek neke kemije. Se je ta kemija izgubila, ker se je izgubila tudi tuja podpora arbitraži?
Ne gre za kemijo, gre se za odgovornost politikov. Glede gospoda Pahorja in sebe lahko rečem, da še danes mislim, da je ta sporazum dober in bi ga spet podpisala, če bi bila v tej poziciji. Vendar je dejstvo, da je sporazum zaradi nekih situacij, ki so bile odkrite na slovenski strani, kontaminiran. Dokaz je to, da je slovenski predstavnik v arbitražnem postopku odstopil, na koncu je odstopil tudi arbiter, ko je videl, za kaj gre.
Gre za to, da se moramo vsi soočiti z dejstvi. Hrvaške ne more nihče prisiliti, da bi nadaljevala delo sodišča, zdaj ko je od postopka odstopila. Dobro bi bilo, da na to Slovenija reče okej, pa da vidimo, kaj lahko naredimo v prihodnje. Menim, da imamo zdaj novo priložnost za bilateralne dogovore, a to je povsem odvisno od hrabrosti politikov.
Kakšen vpliv ima na to notranja politika Hrvaške? Eden od pogojev za koalicijo med strankama Most in HDZ je bila razglasitev tako imenovanega ZERP.
Že, ampak to je bilo v predvolilnem času, zdaj pa sta na to obe stranki koalicije pozabili. To je bila predvolilna retorika stranke Most. Zdaj so od veliko obljub že odstopili.
Ali hrvaški politiki izgubijo podporo javnosti, kadar preveč popuščajo Slovencem?
Kar se zdaj dogaja, še ni povsem to. Pri arbitraži so stvari jasne, hrvaški parlament je sprejel odločitev, da se odstopi od arbitraže – glede tega ni povratka. Nobena hrvaška vlada ne more sprejeti odločitev tega sodišča, saj je to za nas zaključeno. Kar pa zadeva to dogajanje (zastoji na mejnih prehodih, op. p.), ki ga hrvaški vladi ne uspe razrešiti s Slovenijo, tega hrvaška javnost še ni do konca dojela, prežvečila. Če se bo nadaljevalo, pa se bodo učinki videli v naslednjih mesecih.
Zaščiteni ekološko-ribolovni pas je izključujoče gospodarsko območje, ki ga je Hrvaška nasledila od jugoslovanskih sporazumov s sosednjimi državami – predvsem Italijo. V volilnem času je to tam vroč kostanj, v času politične stabilnosti pa se Zagreb praviloma uklanja navodilom Evropske unije, naj tega pasu ne uveljavlja nad njenimi članicami.
Enkrat ste gospodu Pahorju že pomagali na volitvah za predsednika republike, ali mu boste spet?
Nisem prepričana, da me bo spet poklical (smeh). Še vedno sva v zelo dobrih odnosih in se še kdaj slišimo. V javnosti pogosto rečem, da želim verjeti, da gospod Pahor ni ničesar vedel o poskusih na slovenski strani, da v postopek uvedejo nove dokumente, in vseh teh aktivnostih, ki so hrvaški parlament napeljale v izhod iz procesa. Kolikor vem, je gospod Pahor v Sloveniji zelo popularen. Prepričana sem, da bo dobil nov mandat.
Izjavili ste, da vas je med zadnjimi volitvami pozval, da postanete prva dama Slovenije. Se vam zdi, da je to vabilo še vedno odprto?
Ni dal tega poziva, nikakor meni. Ko sva se sprehajala, so nas sicer spremljali neki Slovenci ... vendar ima on svojo prvo damo, tako da – ne, ne. To ni točno (smeh).
